DOMOV
Interpretacije življenja
Četrtek, 16 Avgust 2007 12:35

Čustvena vrzelČe v sebi zadržujete boleča čustva, vsoto dogotkov, ki so vas v preteklosti boleli, se prihodnosti bojite, ali pa jo ne vidite v najboljši luči. Že v naprej pričakujete, da se bo zgodilo slabo, saj se le tega iz svoje preteklosti spominjate. Pogosto se tak človek želi vrniti v preteklost, ali pa jo objokuje. Želi nadoknaditi, kar je bilo zamujeno, recimo, da bi več časa prebili z nekom, ki ni več ob njem. Neopuščena in nesproščena čustva se v človeku z leti  vse bolj kopičijo in staranje je postalo proces, ki ni več prijeten. Namenjeno nam je bilo, da bi v starosti v miru premišljevali o svojem življenju ( in ne zagrenjeni), se povezovali z Bogom in se pripravljali na prehod v onostransko življenje. Zaradi nakopičenih bolečih čustev, pa danes ostareli živijo betežno, pogosto se spopadajo z vrsto bolezni in na ono stran preidejo v strahu in ne spokojno.


Vsak trenutek življenja je nov. V vsakem trenutku življenja imamo neomejene možnosti ravnanja, mišljenja in čustvovanja. Ravno dejstvo, da je vsak trenutek nov in s tem neznan, pa predstavlja grožnjo negotovosti. Negotovost zahteva, da se soočamo z življenjem in ga želimo nadzorovati. Pomeni, da pričakujemo, želimo in zahtevamo, da se zgodi tako, kot nam paše. Pravzaprav, kot mi razumemo, da bi bilo dobro. Nadzor pa je upiranje. Upiranje je v vsakem primeru bolečina.
Človek vedno pričakuje, da se bodo vse stvari v njegovem življenju odvijale tako, da bo njemu prav. Če sam misli belo, morajo tako misliti vsi ljudje, sicer so negativni in nesramni, zato jih obtoži. Ne dopušča, da so poleg bele barve še drugi odtenki in ne vem, če mi verjamete, vendar tudi vi živite enako. Ta osebnostna lastnost, ki jo opisujem, je enaka slehernemu, ki korači po zemlji. Žal je pri sebi ne vidimo in ne prepoznamo, pri drugih pa takoj. Zaradi te lastnosti imamo težave vspostaviti stik z drugimi ljudmi. Zaradi te lastnosti, se nas drugi izogibajo in nas zavračajo, to pa je najhujša bolečina vsakega človeka. Vsi hrepenimo po tem, da bi bili sprejeti, razumljeni, ljubljeni prav takšni, kakršni smo.
Intelektualno vemo, da je nemogoče, da bi se življenje sukalo vedno tako, kot nam ugaja. Čustveno pa tega nismo sprejeli in zato vedno odreagiramo boleče, ko se kaj takega zgodi. Vsak dan se nam zgodi na tisoče dogodkov, v katerih občutimo svoj čustven odziv. Več kot osemdeset odstotkov je takih, ki jih občutimo kot neprijetne samo zato, ker niso v skladu s tistim, kar pričakujemo. Edino področje, ker to dejstvo lahko spremenimo pa je v sebi in ne v okolici  s tem, da jo nadzorujemo, z njo manipuliramo pogosto z vlogo žrtve. Če si dovolimo  dogodke razumeti tako, da nam nudijo globino spoznanj in širino razumevanj, bomo v trenutku dobro, pa čeprav bo okoli nas še vedno vihral spopad. Pogled, ki sprejme drugačnost ljudi in njihovih ravnanj, je rešitelj slehernega izmed nas. Drugih ne moremo spreminjati, da bi ravnali v skladu z našimi vrednotami ali pričakovanji. Lahko pa se jih naučimo razumeti in oditi svojo pot, živeti svoje življenje, ki je drugačno, s tem radostno, lahkotno in svobodno.
Poglejte, če vam nekdo na plaži umakne vašo brisačo medtem, ko ste v vodi, kaj dosežete, če se sprete? Kaj dosežete, če ste tiho ob tem pa jezni tako, da vam kisa možgane? Zagotovo je prav, da človeku poveste, da vam ni všeč, vendar človek, ki naredi kaj takega, ima nizko zavest, zato ga ne bo zanimalo prav nič, če mu boste pojasnjevali, da se to ne dela. Še več, lahko celo, da se vam bo posmehoval, saj ne vidi prav nič, le sebe. Boste zaradi takšnega človeka ob dober dan, ali pa celo ob dopust? Ne vem, sprašujem vas, ali je to smiselno, da ti nekdo, ki ga sploh ne poznaš, tako kroji življenje? Kaj se ni bolje samo mirno v sebi zavedati, da je on takšen človek, vi pa ste drugačni. Na svoji življenjski poti ste spoznali in spremenili že mnogo bolečega in zato ste svobodni. Najbolje zase, kar v takšnem dogodku lahko narediš je, da ugotoviš, da se ne potrebuješ jeziti zaradi takšnega bebca. Jaz se umaknem in sem v sebi hvaležna, da sem drugačna in potem v trenutku pozabim na njega in uživam naprej svoje življenje. Ampak to je samo moj način in ne pomeni, da je edini pravšnji ali pa, da je  optimalen. Je takšen, kakršen meni odgovarja zato, da se vsebi počutim dobro tudi, če mi škodujejo drugi ljudje.
Vedeti morate, da ljudje, ki tako ravnajo, so nasilni kar pomeni, da jim življenje ni pisano z rožicami. Zaradi te energije, ki jo vlagajo v življenje, se jim vrne ogromno podobnih situacij. Morda pa bo vaša mirna in odločna reakcija, ko boste z mirom v sebi z njim podelili, da se tako pač ne ravna, v njih spodbudila zanimanje in predvsem čudenje, da je možno komunicirati tudi mirno in ne samo nasilno. Tako tudi zanj naredite največ, kaj šele zase.
Ne moremo nadzorovati življenja in izbirati samo dogodke, ki so prijetni, to ni umetnost, pač pa je, da znamo opustiti čustva, ki se v nas nakopičijo zaradi nečesa, kar nam ni po godu. Torej, da se znamo ločiti od čustev, ki so neprijetne in ne od ljudi, ki to počnejo.
Naše življenje je lahko svobodno le toliko, kolikor je svoboden naš pogled nanj. Znebite se svojega starega načina razmišljanja in vedite, da vedno, ko se boste počutili napeti je to zato, ker se oklepate svojega stališča, ki pa nikoli ni narejeno iz misli svetlobe, temveč iz takih, ki so same omejitve.  
 Življenje ni vsota dogodkov, pač pa je vsota stališč, prepričanj in načina razmišljanja, ki ste jih posvojili že davno. Zato raje vrnite tega svoje miselnega otroka in posvojite novega, takega iz svetlobe, svobodnega, veselega, razbremenjenega, optimističnega, nekompliciranega, nekritičnega in predvsem zabavnega.
Potem bo vaše življenje tako.

 
VARJA
VARJINA SPOROČILA
KNJIGE
ČLANKI
PRIJAVA NA NOVICE




POVEZAVE

© Skrivnosti d.o.o. oblikovanje Nina Rupel
izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.
Kazalo strani