DOMOV
Misleči opazovalec svojih misli
Nedelja, 15 November 2009 13:35

Kozmični prehodiKaj pravite na ta podatek, da vsak dan pomislite petdeset tisoč misli. Da, 50.000.
Koliko teh misli ima konstruktivno, zabavno, pozitivno, navdihujočo in ustvarjalno vsebino? Pa ni treba zidati hiš, ustvarjati besedil za knjige ali pa spesniti poezijo, napisati tragedijo. Tudi misel, ki se ukvarja s tem, kaj bom danes kuhala, je ustvarjalne narave. Vse dotlej, dokler ji ne prilepim vsebine, ki boli. Recimo, da začnem jezno razmišljati o tem, zakaj moram vedno samo jaz kuhati in potem padem še v depresijo, ker mi nihče ne more pomagati, da bi bilo drugače.

Petdeset tisoč misli na dan.


Verjamem, da ste že naleteli na kakšno od knjig tujih avtorjev, ki so jih v letošnjem letu izdale slovenske založbe in govorijo o zakonu privlaka, o duhovnih skrivnostih in podobno. Skupno sporočilo je, da to, kar oddajaš, k sebi tudi privlačiš. Če oddajaš energijo, ki spremlja pozitivne misli, prejmeš natančno takšno energijo nazaj in obratno. Torej sleherni dan oddamo petdeset tisoč miselnih energij in toliko jih sprejmemo. Vrnejo pa se nam  samo take, ki imajo isto vsebino kot tiste, ki smo jih oddali. Torej, če se zgodaj zjutraj peljete v službo in vas čez pol ure čaka pomemben sestanek, padli pa ste v prometni zamašek, kaj ustvarijo vaše misli? Če bi bili pozorni na telo, bi ugotovili, da se najprej odzove telo in v sebi začutite neprijetno energijo vznemirjenja ali stresa, nervoze in misli takoj začnejo iskati razloge, da vi niste naredili nič narobe. Tiho v svoji glavi se jezite na druge ljudi, ki so se ravnokar z vami znašli na isti poti in so s tem ustvarili gnečo, iščete razloge s katerimi boste opravičili svojo zamudo in ti so vedno: bila je gneča na cesti in nisem našel prostega parkirnega mesta. Torej, nekaj drugega, nekaj zunaj vas in ne vi, je odgovorno za vašo zamudo. Pozabite, da bi se lahko odpravili prej na pot in vsega tega sploh ne bi bilo. In zato se tudi ne opravičite iz srca, pogosto iz sodb in jeze. Vse to pa so vse prej kot pozitivne misli in kaj torej privlačijo?
Bolj, kot to, pa me skrbi, da vse te misli posvojite za svoje. Vi ste to, kar mislite. Kolikokrat se med miselnim procesom zaveste, da mislite neprimerne misli in jih takoj zaustavite in nadomestite z novo vsebino? Ali pač ste to, kar je vsebina vaših misli? Torej, če v koloni stoječih vozil zaznam, da sem postala nestrpna in da v svoji glavi iščem razloge s katerimi bi opravičila zamudo, te misli takoj zaustavim, nekajkrat globoko vdihnem, sprostim iz sebe jezo in strah, ki sta se nabrala s prejšnjo vsebino in vizualiziram, kako pravočasno prihajam na sestanek, ob tem pa občutim mir v sebi. To oddajam in seveda to tudi privlačim.
Kolikokrat postanete to, kar je vsebina vaših misli in kolikokrat se samo zaveste da je v vas del, ki tako misli in to niste vi. Torej iz mislečega postanete opazovalec svojih misli. Ko osvojite to veščino, lahko v trenutku zamenjate vsebino svojih misli in jih preusmerite na tirnice brzovlaka, ki vodi v radost in ne v sranje.
Naj vam nekaj vaj, ki jih prilagam, pomaga iz vas ustvariti opazovalca svojih misli. 
V prvi vaji svojo pozornost usmerite na dihanje, na vdih in na izdih tako, kot vaše dihanje poteka, trenutek za trenutkom opazujete svoje dihanje in nič drugega. Dihanje je kontroliran in nekontroliran proces, kjer meja med zunanjim in notranjim zbledi in nam ponudi mogočno  srečanje med umom in telesom, med ločenim jazom in med vsem, kar je. Ko se koncentrirate na dihanje, opazujte in opuščajte vse ostale misli in se tako postopoma približujete pozornosti, ki je usmerjena samo na eno, na ta trenutek in sedaj, na zavedanje sedanjosti medtem, ko se dogaja vdih, za vdihom. Vdih, izdih, misli odrinete v stran, ste tukaj in sedaj in se zavedate svojega telesa in vdiha, takšnega, kot je. Samo opazujete svoje dihanje, ne popravljate, samo dihate in ste pozorni na svoj vdih in izdih. Ne spreminjati ničesar, samo osredotočajte se na dihanje takšno, kot je. Lahko štejete izdihe do deset in potem ponovno začnete, lahko pa se preprosto osredotočite na nosnice, pljuča, ali trebuh in iz tega položaja opazujete vsak vdih in izdih. Ko opazujete svoje dihanje, postopoma preusmerjate pozornost stran od vsebine uma in k opazovalcu sebe.
Druga vaja je meditacija polnega uma. Ta zelo dober način vadbe osredotočanja je, da sebe vidite v sredini svojega uma in opazujete svoj miselni proces. Sebe zaznajte kot čuvaja v umu, sedite nekje v nekem majhnem prostoru, ki se nahaja sredi vaših možganov, in od tam opazujete vsako misel, čustvo, ali občutek v tistem hipu, ko nastane. Opazite in ga spustite, ne se navezati na to, kar prihaja. Neprestano se zavedajte, da ste samo čuvaj svojih misli in jih ne mislite vi, ste samo opazovalec tega, kar se dogaja v vaši glavi. Ta način počasi upočasni telo-um, tako da lahko začnemo pozorno opazovati svoje notranje izkušnje in jih takoj za tem opuščamo brez sodb, ali tega, da se na te misli navežemo kot na svoje. Opozarjam, ne spreminjajte vsebine misli, čustev, občutkov, samo zavejte se, kaj je tam notri.
Takšnih vaj je še mnogo. Če recimo v gneči na cesti začnete pozornost usmerjati na dihanje, se takoj zaveste, da ste v avtu in vaša pozornost se osredotoči. To pa ponuja manj nesreč, nepozornosti, zmede.
Ponuja čisto rešitev.

 
VARJA
VARJINA SPOROČILA
KNJIGE
ČLANKI
PRIJAVA NA NOVICE




POVEZAVE

© Skrivnosti d.o.o. oblikovanje Nina Rupel
izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.
Kazalo strani