DOMOV

O meni

Gledam ljudem v oči, ko govorim z njimi; zastavljam si visoke cilje in sem predana temu, da jih dosežem; vsak drugi dan najdem 1 uro, da tečem po gozdu; želim si, da bi šla na plesni tečaj z dobrim plesalcem; v kino grem lahko tudi sama; skuham dobro, če se mi ljubi; knjiga ima vsa orodja s katerimi me vedno ujame; na vrtu gojim bolj polže kot pa zelenjavo, ampak ne po moji želji ali krivdi; rada sem sama; še bolj pa v družbi; srce je zame najpomembnejša funkcija uma; vse dam za 1 žlico smeha; neskončno imam rada obe, ki sem ju rodila; tipkovnica je moje najboljše razvedrilo; ustvarjanje z besedami najljubša alkimija; hoja v hrib najljubša zabava s prijatelji; rada se dotaknem ljudi z roko, ne samo z besedo; včasih me zadnja plat boli zaradi vseh zanimivih stvari, ki jih najdem na spletu; se rada ovijem v čipkasto perilo; lenobe ne bom nikoli spodila iz svojega življenja; prijateljica na 4 tacah s kratkim repom in žalostnim pogledom, pa me vedno spomni, da je ljubezen edina in najlepša stvar na svetu sploh, če se skregava katera od naju ima pravico ležati na najinemu skupnemu kavču.
 
Redko zmagam.
 
Obožujem DHEA-hormone mladosti; všeč mi je, ko sem v pomoč nekomu; hvaležna sem vsem ljudem na svetu, ki iščejo pot iz trpljenja in kar odkrijejo delijo; sem se vedno upirala; pa sem vseeno nežna; odkrila sem tantro; OSHO je mojster, ki mu bi bila silno rada podobna; ampak ne po zunanjosti, je imel predolgo brado; všeč mi je majhen in hiter avto; doma sem rada; pogrešam družino; Indija je moja Meka; hrana me ne tolaži več; zahtevam, da moj prah stresejo v morje; rada živim; kava je dobra; velikokrat se borim s seboj zato, ker hočem biti transparentna; sovražim pravila; pa tudi sebe, ko jih spoštujem; sprejela sem sosedovega mačka, čeprav mi je spodil vrabčke, ki so me neizmerno zabavali s svojimi vragolijami; rada sem v naravi; obožujem potovanja in raziskovanje; ne da se mi več pretvarjati da sem nekdo drug, kot sem v resnici; zato sem mnogim silno naporna; ampak to sprejemam.
 
Rada se imam.
 
Obožujem kruh, pa so mi ga vzeli; sem si ga vzela nazaj; opravljam najlepše delo na svetu; včasih sem pletla, kvačkala, šivala; kreacija je ena najbolj vrhunskih strasti; si že upam na konja; govorim rada; tišina mi je blizu in ljuba; včasih ne najdem skupne niti z ljudmi, pa bi rada; učim se; delujem na ljubezen; tam gor na hribu rada spijem šilce žganja; obožujem morje, njegov vonj in občutek, ki mi ga pusti pogled na njegovo širino; pustim toploti sonca da obarva mojo kožo; včasih sem bila zgoraj brez, zdaj pa mi je gravitacija vzela to možnost; obožujem ljudi ki me sprejemajo takšno, kot sem; ki ne pričakujejo od mene tega, kar si oni želijo;
 
Jaz sem.
 
Pa še nisem; velikokrat se presenetim; včasih sama sebe srečam zato, ker nenehno nekam drvim; ker nimam časa; iščem ljubezen svojega življenja; rada živim. Sem.

Varjina Sporočila
SOUSTVARJANJE ŽIVLJENJA
Varjina Sporočila

Duhovni zakon soustvarjanja je preprosto rečeno zakon, ki nas uči, da je življenje pač tako, kot je. Ne moremo se izogniti težavam, preizkušnjam, ne moremo ubežati na vrh gore in se izolirati, ker bi to bilo popolnoma nerealno. Življenje nas uči skozi preizkušnje. Res je, nekaterim travmam in hudim stvarem se ne moremo izogniti. To, da nas doleti tegoba, ni tako usodno kot to, kaj naredimo potem, ko smo doživeli neko travmo in preizkušnjo. To ej potem tisto, kar je odločilno glede naše prihodnosti. Soustvariti življenje pomeni, da je za vsako vidno manifestacijo, recimo zgodi se nenaden prihodek, ali pa srečamo čudovitega človeka in se zaljubimo srečno, napredujemo, dobimo nagrado… zadaj za tem, kar doživljamo, nevidna in ustvarjalna ideja ali energija, nek ustvarjalni vir. In vidno je posledica tega nevidnega vzroka. To nevidno je naša energija, ki je sestavljena iz misli in čutenja. Vir je naš način razmišljanja in čutenja.

 Kako ustvarjamo stvari v življenju, kako se nam zgodijo ljudje, kako situacije? Preden se nekaj zgodi, je zadaj nek neviden vzrok, ki izhaja iz vira, torej iz naših misli, vzorcev, prepričanj, navad, čustev, pozornosti, ustvarimo življenje prav iz tega vira. Vir vsega, kar se nam dogaja, smo mi sami. Tega pogosto ne opazimo, ker obstaja časoven razmik med mislimi in dogodki. In tudi zato ne, ker morda niti ne prepoznamo, da razmišljamo negativno.
Če se pomikate skozi težek finančni čas, če ste osamljeni…, prepoznajte, kako vaše razmišljanje deluje na vaš uspeh, ali pa na vašo osamljenost. Recimo da razmišljate, da enim pač uspeva, vam pa ne; ali pa, da ni dobrih partnerjev, da so vsi dobri zasedeni, da ste prestari, ali predebeli… Morate obrniti to razmišljanje in usvojiti nov sistem mišljenja, sicer soustvarjate bolečino. Sistem mišljenja mora biti tak, da vas bo podprl, da boste misli obrnili v optimizem, v ljubezen do sebe, v spoštovanje in v podporo. Če reprogramiramo svoj um, lahko spremenimo življenje. V odlično seveda.
Razlika med ljudmi, ki jim uspeva in med tistimi, ki jim ne uspeva, so njihova prepričanja. Veliko ljudi, ki imajo probleme glede denarja imajo omejujoča in negativna prepričanja glede denarja. Velikokrat so ta negativna in omejujoča prepričanja v podzavesti in se niti ne zavedamo, da jih imamo. In ne zavedamo se, da te misli nenehno prihajajo iz podzavesti v zavest in ne vidimo, da razmišljamo recimo takole:
Zakaj imajo drugi ljudje lahko stvari, jaz pa ne?
In če razmišljamo tako, razmišljamo boleče, to je misel ki boli, ta misel ne navdihuje in dviguje, ampak trpi in znižuje vibracijo in ena taka misel pripelje nove podobne misli. Če razmišljamo o denarju ali obilju na ta način, se sami blokiramo. Te misli navadno izberemo kot otroci in jih poberemo v svojem razvoju, ko nismo mogli razmišljati racionalno. Če pa se zavemo teh misli in jih prepoznamo, jih lahko zamenjamo in spremenimo v misli, ki nas navdihujejo.
 
Primeri misli, ki omejujejo:
Služiti denar je težko… Če to mislimo in stvarstvo deluje v smislu: » Tvoja želja je moj ukaz,«… potem  težko, če že nemogoče zaslužimo vsoto, ki jo potrebujemo.
 
Primeri omejujočih misli:
Nikoli ne bom imela denarja. Nimam dovolj izobrazbe, da bi bila uspešna. Nikoli ne bom zaslužila denarja v tej ekonomiji. Premlada sem ali prestara, da bi bila uspešna. Uspešnost ni zame, jaz sem povprečna. Če bom veliko denarja zaslužila, bom slab človek, saj imajo denar samo pokvarjeni ljudje. Da bi zaslužila veliko denarja, moram trdo delati. Če hočem več zaslužiti, moram več delati in ne bom imela čas za svojo družino. Če hočem več zaslužiti, moram prevzeti več odgovornosti in zato bom v stresu. Bogati ljudje so nesrečni in imajo samo težave. Bogati ljudje so naduti tepci in mislijo, da so boljši kot smo mi vsi…
 
Če razmišljamo da so bogati ljudje pokvarjeni, potem verjamemo, da denar pokvari ljudi. V tem primeru bo težko zaslužiti obilje. Zavestno se sicer trudite, hočete več denarja in svobodo, radi bi bi živeli normalno, radi bi si privoščili majhne stvari kot so: duhovna delavnica, morda dopust, eksotično sadje… Vendar, če imate  omejujoča prepričanja kot so: »Ljudje, ki imajo denar, so pokvarjeni.«, bi v primeru, da bi zaslužili več denarja, o sebi razmišljali kot o pokvarjenem človeku. Zato vas bo podzavest ustavljala, čeprav se zavestno trudite v obratno.
V Sloveniji ljudje pogosto pravijo, da so duhovne delavnice predrage. Pa ne stanejo 1000 evrov, ampak 100. In recimo, da si rečete, želim si na delavnico, dobro bi bilo zame, naučila bi se pozitivnih veščin, in lahko bi si spremenila življenje… ampak 100 evrov je predrago…
Veste kaj si s tem sporočate? To, da so dobre in pozitivne stvari vam nedosegljive. Kako naj potem še kaj pozitivnega pride k vam? Ne more.
Tudi, če ta trenutek nimate teh 100 evrov, je to še vedno vsota, ki je dosegljiva. Pomeni, če začnete razmišljati kje bi jih lahko zaslužili, kako priti do tega denarja… se vam bodo pojavile ideje in priložnosti, ker ste misli preusmerili v pozitivno. Ne razmišljate več obsodilno, ampak konstruktivno. Misel: »Predrago je,« ste nadomestili z: »Želim zaslužiti ta denar, da si lahko privoščim to, kar je moje osebno obilje« In življenje vam bo ponudilo priložnost, denar, idejo… Tako lahko rastete in se spreminjate.  
Torej, če res hočete spremeniti svoje življenje, se ozrite v sebe in poglejte, če imate na področju denarja ali odnosov, ali česar koli drugega težave in potem se vprašajte:
KAJ SO MOJE MISLI GLEDE DENARJA ( kaj so moje misli glede partnerstva…), in potem jih zapisujte, več dni se opazujte, recimo vidite žensko s čudovito torbico, ki si jo ne morete privoščiti. Če vas zaboli, poglejte kaj si mislite… Kaj so vaše misli, ko gledate ljudi, ki živijo v velikih domovih, se vozijo z veliki avti in podobno. In zavedajte se, da te misli niso resnica, so vaša trenutna resnica, zato pa imate težave, vendar niso absolutna resnica in lahko jih spremenite.  
Zato je prepoznati lasten sistem razmišljanja prva stvar k spremembi v boljše življenje in ko prepoznate, vidite kako nesmiselna je, jo obračate. Recimo, misel denar pokvari ljudi obrnete tako, da začnete misliti, da je denar samo denar, in da so ljudje pokvarjeni ali pa niso, zaradi sebe in ne zaradi denarja. 
 
Življenje se nam zgodi, in nimamo vpliva na to, da ne bi doživljati težave. Kako kakovostno ga bomo živeli po travmah, pa je odvisno od nas, od tega, kaj naredite, ko se vam zgodijo težave, kako se soočate s temi težavami, kako se znate pobrati, ko težave nastopijo, kaj razmišljate in podobno.
 
Obstaja pet preprostih korakov, s katerimi lahko izjemno dobro obrnemo življenje iz trpljenja v uspeh:
 
1. Reprogramirajte svoj zavestni um, način mišljenja. Prepoznajte svoj miselni proces, kajti prav ta proces ima veliko za opraviti s tem, ali boste uspešni na katerem koli področju. Če se počutite slabo, razburjeni, imate negativne misli in čustva… Razlog, da se počutite slabo, ni zaradi situacije, ampak zaradi načina razmišljanja o tej situaciji, o tem, kar se vam dogaja in te misli in ta čustva, ki jih imate, ustvarjajo energijo, ki je pozitivna ali pa negativna. Zakon privlaka pravi, to o čemer razmišljate, bo prišlo kot realnost v vaše življenje. In če razmišljate in čutite negativno energijo, bo to prišlo. Mogoče kasneje, zato pa ne prepoznamo povezave med razmišljanjem in med dogajanjem. Torej, ko se počutimo žalostni, razočarani, prizadeti, prestrašeni zaradi neke situacije, recimo da ste zgubili službo in začnete trpeti: »Zakaj jaz, kaj sem slabega naredila, saj sem poštena in sama sem, nihče ne more poskrbeti zame in kako naj se zdaj znajdem, kaj če propadem…« Prav, situacija je res težka in nekaj teh misli si res lahko privoščite. Toda, če preverite svoje počutje medtem, ko tako razmišljate, boste ugotovili, da so vas prav te misli potisnile v dno. Torej, glejte svoje misli, glejte svojo interpretacijo in svoje trpljenje. Ker je vaše trpljenje rezultat vaše interpretacije situacije. Uspešni ljudje si ne dovolijo takega načina razmišljanja, pač misli nenehno obračajo.  Vsi gremo skozi boleče situacije in imamo nenehne preizkušnje v življenju. Kako kakovostno  bomo živeli po temu, je odvisno od vsebine naših misli, čustev, ki jih mislimo in čutimo zaradi travme.  
2. Reprogramirajte podzavestna prepričanja. Na enak način kot zavestna. Najprej jih prepoznate in nato nenehno zamenjujete in iščete pozitiven izraz.  
3. Dvigniti morate vibracijo svoje energije na visok nivo zato, da lahko privlačite pozitivne stvari. 
4. In ko to naredimo, nas doleti čas, ko bo treba delovati proti vašim sanjam. V tem koraku nehamo govoriti  o tem, kar sanjamo, ampak začnemo dejansko izvajati korake proti lastnim sanjam. Če si želite odpreti podjetje in ste svoje misli pred tem usmerili v pozitivne in dvignili vašo vibracijo, je zdaj čas, da dejansko začnete delati na tem, da odprete podjetje. Če sedite in čakate, da se bo to kar samo od sebe zgodilo, boste kmalu spoznali, da ste zamudili zlate priložnosti, ki so vam bile ponujene. 
5. Delajte to, kar uspešni ljudje delajo in boste uspešni. Opazujte uspešne ljudi, prebirajte njihove zgodbe, učite se od njih. Zagotovo vedo, kaj je treba narediti, da življenju obrneš smer v uspešno in v srečno.   
 
 
 
 

 

 
Obvladovati negativna čustva
Varjina Sporočila

Ko se zgodijo stvari, ki jih nikoli ne bi izbrali za svoje preizkušnje, se bo vaše življenje usmerilo v tisto smer, kakršen odziv boste imeli na to, neprijetno izkušnjo. Odvisni smo od sebe in zelo pomembno je, kaj se naučimo iz lekcij, ki nam jih je prineslo življenje. Navadno imamo dve možnosti:

Prvo izberemo kar takoj, seveda trpimo. Odzivamo se tako, da se upiramo, jezimo, obsojamo,  zanikamo, sovražimo, prosjačimo, smo v žrtvi, pademo v depresijo in podobno.

Druga možnost pa je, da vse skupaj vzamemo kot učenje in iščemo zlato zrno, iščemo sporočilo, iščemo uvid in potem vse skupaj pač sprejmemo.  

Vse kar človek počne, počne zato, ker želi spremeniti to, kar čuti. Ko bomo pripeljali mir v svojo notranjost, se bo ta mir odražal tudi v naši zunanjosti in v svetu. Predvsem pa v izkušnjah, ki nas bodo iskale.   Pri čustvih gre preprosto za dve stvari, ali nam je nekaj všeč, ali pa nam ni všeč. Več tisočkrat na dan se rodi impulz v nas, ki reče: »Da« ali pa »Ne«; to imam rada, tega nimam rada; všeč mi je, sovražim; vzamem, zavržem… od avta do sladoleda, od soseda do človeka, ki s tabo deli življenje; od vremena do plače in tako dalje. Čustva se nenehno premikajo med tem, da nam je nekaj všeč in da nam ni všeč, nikoli niso statična, hitro se menjujejo in premikajo po naši notranjosti. In kar je najpomembneje, imamo moč in kontrolo, da lahko izberemo svoj odziv. 

Zdravo čustvujemo, ko takoj, ko začutimo, prepoznamo, kaj se v nas dogaja, ustrezno situaciji izrazimo. Čustva se sprostijo le tako, da jih izrazimo. To je edin način, da minejo. Kot otroki smo svobodno izražali čustva, večinoma našemu okolju naš izraz ni bil všeč, zato so nas naučili, da moramo čustva zatirati, ker sicer ne bomo ljubljeni. Tako so nas naučili, da če smo jezni smo grozni, če nas je strah, smo slabiči; če smo žalostni in jočemo smo pomehkuženi in podobno. Zaradi teh podatkov smo začeli sovražiti svoja čustva in posledično sebe, ko jih čutimo. Trudili smo se, da bi jih zatirali, umikali, z njimi smo se borili, se obsojali, slabšalno o sebi mislili, ko smo jih čutili in podobno. Tako smo dosegli le to, da se ne maramo, da se nenehno obsojamo, zavračamo, celo sovražimo.   Zdravo izraziti, pa ne pomeni odvreči v ljudi. Največkrat se je treba najprej umakniti in izdihati, iztresti, se umiriti in potem povedati drugemu, kar nas mori. Če sprostimo toksična čustva preden svoje mnenje podelimo z drugimi, je komunikacija med nami bistveno bolj konstruktivna in ima boljši učinek.

Čustva so naraven sistem, skozi katerega se odzivamo na okolje. Prinesejo barve v doživljanje, če čustev ne bi bilo, bi bili roboti. Prav vsa čustva so v svoji osnovi pozitivna, tudi jeza, tudi strah, tudi žalost. Če se razidemo z ljubljenim človekom in če imamo srce in ne kamna v prsnem košu, bomo čutili žalost. Problem je, ker smo se naučili za vse kar čutimo, kriviti druge. Tudi ko se zaljubimo, in čutimo ljubezen mislimo, da je drugi kriv, ker jo čutimo. Pogosto drugi nič ne naredi, morda niti ne ve, da  čutimo ljubezen do njega ali nje. In prvi korak k temu, da se osvobodimo negativnosti je, da prevzamemo odgovornost za to, kar čutimo. Če ponovim, ne krivimo drugih, ne sebe, ne krivimo situacijo, pač pa se zavedamo, da to, kar čutimo, je zraslo znotraj nas, zato lahko le sami to zacelimo.  Ko prevzamemo odgovornost, potem lahko kontroliramo svojo notranjost, sicer življenje ne bi bilo smiselno. Kontrolirati notranjost pomeni, da imamo vpliv na to, kar čutimo in kar mislimo. Če smo napeti, se odločimo, da bomo to sprostili ne glede na to, zakaj smo napeti in uporabimo eno od čustvenih orodij in z napetostjo opravimo.

Jezo čutimo kot rezultat nekega pričakovanja, ki se pač ni zgodilo. Če smo jezni, ker nas je partner zapustil, je dobro videti celo sliko, si dovoliti videti, katera pričakovanja pa so v bivši vezi bila izpolnjena, kaj sta z bivšim partnerjem lepega in dobrega skupaj ustvarila in izkusila. Tako se spomnimo tudi lepega, spoštujemo drugega, prevzamemo odgovornost za svoj del v zgodbi, in ga izpustimo, dovolimo, da odide v svoje življenje in vidimo sebe, kako odhajamo v svoje, v nov partnerski odnos. V novo zgodbo. 

Spoštovanje tega, kar se je zgodilo, nas potisne naprej na pot, na raziskovanje in rast,  in ne nazaj, v trpljenje. Življenje je neprevedljivo, negotovo, ne moremo ga kontrolirati in ne moremo se nasloniti na kakršnokoli varnost, ker tega ni. Tudi če so se nam zgodile izjemno hude preizkušnje in sprejmemo odgovornost za svojo čustveno zrelost; vemo, da nam je življenje pripeljalo stvari, ki so bile popolne in perfektne za rast duše, če v tem vidimo blagoslov, se v nas naredi premik in izjemno hitro začutimo mir. Odpade žalost, jeza in strah, odpadejo sovraštva, zamere, nezaupanje in obup, odpade vse, kar je neprijetno čutiti. Spoznamo lekcijo, vidimo širšo sliko, spoštujemo vse vpletene in se zahvalimo sebi in stvarstvu, ker je vse že mimo.

Življenje vstopi v novo smernico, začne se nova pot, srečamo nove ljudi, zaznavamo nove izkušnje. Rast in razvoj sta nikoli dokončana zgodba.

Hvala bogu, sicer bi življenje bilo dolgočasno.    

 

 
Novo življenje po koncu sveta
Varjina Sporočila

Glede na to, da sveta 21.12.2012 ni bilo konec, nam ne preostane drugega, da se za naše novo življenje dobro pripravimo. Hvala bogu smo težavno 2012 pustili za sabo. Lahko vdihnemo mir in čarobnost zaključkov, lahko vstopimo v praznično vzdušje novega leta. Vse je prežeto z novimi začetki in to ponuja vznemirljivost tem zadnjim vzdihljajem starega leta. Lahko se veselimo, leto ki prihaja, bo bistveno bolj umirjeno, predvsem pa bo za mnoge zelo uspešno.

Če si hočete zagotoviti, da bo novo leto res takšno kot si ga želite živeti, lahko sledite preprostim namigom, ki običajno življenje spremenijo v srečno in izjemno. Sledite zakonu privlaka.

Najprej naredite bilanco preteklega leta, spomnite se izključno le uspehov, srečnih trenutkov, radosti in užitkov. Vse to si zapišite. Zakon privlaka pravi: isto privlači isto in če so naše dominantne misli pozitivne, nam v naslednjem letu ne more spodleteti, pa čeprav bi se trudili v obratno. Če svojo pozornost namenite dobrim stvarem, ki ste jih doživeli; čudovitim ljudem, ki so stopili v vaše življenje, se bo v letu ki prihaja, vse to še nekajkrat pomnožilo.  

Danes živeti je zahtevno, če opazite, da so se vaše misli skrčile v strah, v obtožbe, obsodbe, v bes, nemoč, depresijo… vdihnite globoko in pomislite, če bi ta trenutek zgubili vse vam najljubše in najdražje ljudi; če bi izgubili vse, kar imate… to vas bo vedno in v vsakem trenutku pahnilo v hvaležnost za to, kar ta trenutek ste in kar imate. Hvaležnost je najpotentnejši način, ki našo energijo v hipu iz minusa spremeni v plus in obenem še pomnoži.

In zdaj še zapišite še letošnjo resolucijo. Torej, kaj si želite manifestirati, uresničiti, zaživeti v letošnjem letu? Bodite drzni, idealistični in se razširite. Ne skrbite o tem, kako boste to, kar ste napisali uresničili in izvršili, bodite povezani samo s svojo srčno željo in način se vam bo sam od sebe prikazal in pojavil.

Imejte čudovito leto, napolnite ga z veseljem, z veliki dosežki in s popolnim uspehom. Ko je človek srečen, zdravje pride.

In seveda, naj bo prežeto z veliko ljubeznijo. Naj bo to leto takšno, ko pričakujemo in sprejmemo samo najboljše. Ne zaslužite si nič manj od tega.

Naj zaključim s čudovitim voščilom, ki sem ga dobila od prijateljice:

Nič ni tako dragoceno kot tisti del tebe, ki je v drugih, in tisti del drugih, ki je v tebi.

Tam zgoraj, visoko gori, je vse eno. (Pierre Teilhard de Chardin)

   

 
Novoletne resolucije
Varjina Sporočila
Ko se leto konča in novo začne, se navadno vprašamo, zakaj nismo dosegli resolucij, želj in ciljev, ki smo si jih postavili v lanskem letu? Kaj je šlo narobe? 
Nima smisla, da se mučimo ob teh vprašanjih. Morda se moramo samo česa novega naučiti.
Recimo kreativne vizualizacije, ki je tehnika uporabe domišljije, da bi ustvarili to, kar si želimo doživeti, imeti, izkusiti. 
Osnovni proces kreativne vizualizacije je enostaven – predstavljamo si  jasno in živo to, kar želimo, da se zgodi tako, kot da se že dogaja, ali pa, kot da se je že zgodilo.  Tako ustvarimo notranje izkustvo o tem, kako bi bilo, če bi se naša želja izpolnila. Da to počnemo, niso potrebne tehnike, pomembno pa je, da ta način postane naš način razmišljanja. Pogosto namreč spoznamo, da medtem, ko kreativno vizualiziramo, se v misli postavljajo druge misli in zaustavljajo ta, izjemno pozitiven proces. Tu so potem potrebne tehnike.
Shakti Gawain predlaga izjemno preprosto tehniko kreativne vizualizacije:
1. Izberi si cilj, recimo: Želim biti bolj gotova vase, samozavestna. 
2. Iz tega ustvari afirmacijo, naj bo v sedanjem času in pozitivna: Sem samozavestna, gotova vase. 
3. In potem si predstavljaj ta svoj cilj, to svojo pozitivno afirmacijo kot, da je že uresničena, že je resnica. Zapreš oči in si domišljaš neko sceno ali dogodek, v kateri ravnaš z gotovostjo in samozavestno. 
4. Nato prenesi ta svoj cilj višjemu delu sebe, višji zavesti, duši (kakor pač to vidite), in ga izpusti. Pomeni, da se ne trudiš, da izpolniš ta cilj, pač pa dovoliš svoji intuiciji, da te vodi. 
Zelo dober način tudi je, da afirmacije pišemo. Vzamemo list papirja in začnemo pisati afirmacije kot so: Varja je popolnoma samozavestna, Varja izjemno dobro vodi delavnice. Varja piše čudovito…  Seveda boste spoznali, da se vam bodo začele vrivati misli, ki pravijo ravno nasprotno, kot so: ja  pa kaj še; ni res; spomni se, ko ti ni šlo; nisi gotova kaj se farbaš… In te misli si zapisujete na drugo stran lista. Ko končate, ko zapišete cel list afirmacij, obrnete list in preberete, kaj je tisto, kar vam preprečuje, da bi verjeli vase. Pogosto spoznate podzavestna prepričanja ki pravijo: nisi dovolj dobra, izguba si, ne bo ti uspelo, težko je, mama je rekla, da tega ne znam, strah me je… in podobno. In tu uporabljamo tehnike prepisovanja prepričanj, ki nam ne koristijo več. 
Da pa bi dosegli življenje iz naših sanj, je treba imeti disciplino. Kaj to pomeni? Res je, učimo se zakona privlaka, kreativnih vizualizacij, učimo se delati z energijo, pišemo korake, načrtujemo, toda resnici na ljubo, če potem ne stopimo v akcijo in dejansko vsak dan nekaj izvajamo, ni rezultatov. In z disciplino imamo po vrsti vsi velike probleme. Zavedamo se, da nam bi redno izvajanje vaj prineslo  korist in dobro počutje, pa tega ne moremo početi, se izogibamo, vedno najdemo logičen izgovor.
Iz tega lahko zaključimo, da se imamo zelo malo radi. Nekateri se celo sovražijo. Kar ni čudno. Imeti rad sebe je skoraj bogokletno, mati vseh grehov. Vedno so nas učili obratno, vedno opozarjali da nismo dovolj dobri, da je treba za druge poskrbeti, da delamo napake in to je grozno… in danes se vidimo samo še iz te perspektive. 
Je za razumeti, zakaj smo imeli tako obravnavo. Ljudje ki so nas vzgajali, so si želeli, da bi popravili stvari, ki jih nismo dobro delali zato, da bi nam bilo potem lažje v življenju. Žal pa so redko pohvalili, ko smo naredili stvari dobro. In to je povzročilo, da smo danes pozorni samo na slabo, to skrivamo, zato občutimo sram in krivdo, potem začnemo obsojati, obtoževati, ker to vse boli, projiciramo na druge.  To postane problem. To, da zaradi tega procesa začenjamo ignorirati svoje slabosti in jih projiciramo na druge. Da bi se izognili občutku da nismo dovolj dobri, vidimo ljudi okoli sebe, ki niso dovolj dobri. Projiciramo, ker se izogibamo pogledati vase. To je nezavedna obramba ki pravi: Ne morem si priznati, da se slabo počutim, zato si bom predstavljala, da se ti tako počutiš. Če si ne moreš priznati in opaziti lastno jezo, označiš nekoga ki je jezen, in se ga moraš bati, ali pa ga napasti nazaj.    
To je problem zato, ker ne vidimo svoje resnice, to je tisti del, ki predstavlja blokado našim željam. Zato metode privlaka ne delujejo, zato ne dosegamo ciljev in se nam želje ne izpolnjujejo. 
Tu potem potrebujemo tehnike. Tehnike iz ljubezni. Ljubezni do sebe. Ena takšnih je, da si nenehno ponavljamo te besede:
Popolnoma se sprejemam tukaj in zdaj.
Imam se rada prav takšna, kakršna sem zdaj, ampak postajam vse boljša.
Sprejemam vsa svoja čustva kot del sebe.
Lepa sem, in lahko me je ljubiti, ne glede na to, kaj čutim.
Pripravljena sem izkusiti vsa svoja čustva.
Dobro je, ko izražam, kar čutim.
Dajem si dovoljenje, da izrazim kar čutim.
Imam se rada in se sprejemam, ko izražam kar čutim.  
Seveda bo upor, če v podzavesti domujejo drugačna prepričanja o sebi. Toda pomislite, te besede izražajo ljubezen do sebe. Ko človek ljubi sebe, čuti radost in mir hkrati. Zato vas vabim na to pot, na pot ljubezni do sebe. Ko boste ljubili sebe, potem boste z lahkoto lahko ljubili tudi druge in svet bo zaradi vas lepši.  
 
 
Oktobrsko razmišljanje
Varjina Sporočila

Iščemo rešitve.

In na voljo imamo največje polje, ki je obrodilo ogromno sadov. Ta trenutek je na zemlji  načinov, metod, učiteljev, filozofij, razsvetljencev, delavnic, knjig in znanja, kot ga še  nikoli ni bilo. Ste opazili, da bolj kot je znanja in informacij o srečnem življenju na voljo, bolj smo nesrečni.

Še pred desetimi leti smo imeli za največji dosežek, da smo si zgradili hišo, kupili odličen avto in imeli na banki dovolj denarja za nekaj let brezskrbnega življenja. Vse to smo lahko dosegli s pridnim delom in z odrekanjem. Zdaj je drugače. Naš cilj se je obrnil navznoter. Želimo si miru, radosti in ljubezni.

Mnogi iskalci luči že desetletja spremljamo razvoj duhovnosti in njene branže. Pred štirimi, petimi leti se je pojavilo cel kup izjemnih načinov, filmov in knjig, ki nas učijo zakona privlaka. In vsi smo se polni pričakovanji odpravili na to pot zato, da dosežemo dobro finančno stanje,  se srečamo s svojo dušo dvojčico, in končno odkrijemo delo, ki nas popolnoma zadosti, nekateri da ozdravijo svoje bolno telo. Ste se kdaj vprašali, zakaj doživljamo eno največjih finančnih kriz na svetu po tem, preden se je zlilo znanja, metod in načinov, ki nas učijo zakona privlaka ali življenja v obilju? Na voljo je znanje,  hkrati pa smo do grla potopljeni v največjo globalno finančno krizo. Česa torej ne razumemo? Mislite, da zakona privlaka? Prepričana sem, da ga. Ne razumemo nečesa drugega.

Sebe.

 

Problem  je, da želimo doseči boljšega sebe na isti način, kot smo pred leti dosegli materialno dobrino. Hočemo dosegati, ne pa dovoliti, se predati ali sprejeti.

Ko si nekaj zelo želimo, hrepenimo, hočemo, potem to ni nekaj, za kar bi se potrudili zato, da bi od zunaj dobili. To je nekaj, kar se od znotraj nas trudi, da bi prišlo ven. Ponavljam, želja ni znak, da moramo nekaj zunaj sebe dobiti, ampak je znak, da hoče nekaj znotraj nas na plano priti. Ko se spočne želja, si hkrati z ponujamo sporočilo, ki raste v nas tako, kot raste otrok v materinem trebuhu. V našem primeru večje kot je, vedno bolj je naporno nositi. Neizpolnjene želje čez čas postanejo zapor, v katerega se ujamemo.

 

Pravijo, da želje pridejo kot odgovor na naše molitve. Če hrepenimo po tem, da dosežemo  dobro finančno stanje, zakaj se je rodila ta želja? Morda zato, da si lahko privoščite kar si želite privoščiti? Prav. Ampak pomislite, kaj boste čutili po tem, ko si boste lahko vse privoščili? Verjetno ljubezen do sebe, kaj ne? Morda si želite dobrega finančnega stanja zato, ker hrepenite po varnosti, torej po miru. Ali pa zato, ker boste neobremenjeni z vsakdanjimi težavami lahko začutili veselje?

Želimo si dušo dvojčico, idealnega partnerja, na katerega se bomo lahko zanesli, se povezali, ostali z njim ali njo tudi, ko se bodo dogajali viharji, se ljubili, skupaj ustvarjali, se družili, in pozabili, da smo sami in da nismo ljubljeni. Po čem hrepenimo? Po ljubezni vendar, ampak  ne odkrijemo, da je morda le ljubezen znotraj nas, ki se želi izraziti, se nekomu brezpogojno darovati, morda sebi. Torej, ne gre več zato, kaj bo ljubezen dobila, ko bo srečala dušo dvojčico, temveč, kaj bo dala.

Tukaj se pojavi vprašanje: »Kako bi lahko že ta trenutek v sebi razvijali ljubezen, mir in radost, preden se nam izpolnijo želje, ki naj bi vse to povzročile?«

Imate kakšno idejo?

 

Življenje se je spremenilo, kot da smo na drugem planetu. In če hočemo danes živeti s starimi navadami, prepričanji in filozofijo,  ki tako ali tako ne deluje več, bomo do grla zasuti s težavami, brez energije, nesrečni, izpiti, depresivni, pa če se še tako trudimo, da bi bilo drugače. Včasih smo lahko dosegli želje, zdaj več ne. Potrebni so novi načini, nova delovanja, mišljenja in čutenja. Nove veščine življenja.

Treba bo spet v šolo.

 

V šolo življenja.

 

 
Septembrske misli
Varjina Sporočila

Začne se s problemom, ki ga ne znamo ali ne zmoremo rešiti. Z njim se ukvarjamo leta, morda nas v različnih oblikah in prek vedno več ljudi zasleduje že od kar pomnimo. Prepričani smo, da ko ga bomo rešili, se nam bo življenje zasukalo v čudovito. Vstopimo v duhovnost, v različne načine, religije, filozofije in metode z namenom, da se lotimo težave. Menimo, da nam bo nekdo nekaj svetoval, morda bomo morali nekajkrat nekaj ponoviti, usvojiti, prevzeti, se spremeniti, vse skupaj bo trajalo mesec, dva, v najslabšem primeru pol leta, problem bomo rešili in spet bo vse v redu.   

 

Žal pač ni tako. Ko začnemo odstirati življenje plast za plastjo, globlje in z zavedanjem razumevati, spoznamo, da smo stopili na pot, po kateri ni vrnitve. Treba je naprej, pa naj hodimo še tako počasi, samo zaustaviti se ne smemo. Na poti se nam dogaja veliko čudovitega. Magičnih trenutkov in ljudi, ki nam pomagajo odpreti srce. Počasi spoznamo, da smo vsi učenci enega samega velikanskega in poglavitnega predmeta – ljubezni. Prav zato ugotovimo, da ne obstajajo problemi zato, ker so ljudje in okoliščine težavni, pač pa zato, ker ne znamo ljubiti. Naše srce je zazidano za desetimi zidovi, okovano v železno ograjo. Strah nas je, da bi se odprli, sprejeli in predali. Ves čas se prilagajamo okolici samo, da bi bili sprejeti, vendar ob tem nismo pristni in resnični. Znotraj nas nenehno poteka tihi govor, na zunaj kažemo popolnoma drugačno sliko. Prav ta proces na nezavedni ravni povzroča, da se sovražimo. Sovraštvo do sebe ima različne stopnje in oblike. Samo-destruktivnost izražamo prek različnih odvisnosti, slabih prehranjevalnih navad, prelaganja in odlašanja pomembnih stvari ali izvrševanja dobrih idej, ki bi nas potisnile iz finančnih ali drugih težav, nekoristna družba, stres, notranje napetosti in podobno. Sovražiti se, pa je proces, ki ga ne bi privoščili niti najhujšim sovražnikom, zato ne moremo živeti z zavedanjem, da ti občutki in misli v nas neprenehoma živijo. Prekinemo zavedanje in pozornost preusmerimo na ven, na okolico. Dobro se zavedamo, kaj drugi delajo narobe, kako grešijo in kakšni so. Ves čas jih obsojamo, saj menimo, da imamo zaradi njihovih napak težave in slabo živimo. Ne vidimo se. Ne moremo, ker bi nam srce odpovedalo, če bi se lahko v enem samem trenutku popolnoma, celostno in resnično videli in spoznali. Tega ne bi mogli preživeti. Zato proces samospoznavanja, samospreminjanja traja leta, morda do konca življenja. Hitrost prilagajamo sami. Odvisno od tega, kaj želimo doseči, po čem hrepenimo, česa si želimo.     
 
Globoko v sebi, vsi želimo samo enega. Ljubezni. Lačni smo ljubezni, toda hranimo se z napačno hrano. Ni naša krivda, naš um je prevzel napačne podatke o tem, kaj ljubezen je. Če želimo svobodno ljubiti, uživati življenje, živeti sproščeno, radostno, mirno, uspešno, se je smiselno spustiti skozi proces, ki pomaga, da se osvobodimo ujetosti, spon, bolečin preteklosti. Zamere, obžalovanja, občutki krivde in podobno, motijo mir, zaradi tega je nemogoče, da bi bili sproščeno in svobodno prisotni v tem trenutku. Če delovanje nekoga v nas zbudi bolečino, je naravno, da se začne proces notranjega dialoga. So stvari, ki se ne dajo odpustiti. Toda ko se slišimo, da je odpustiti nekomu nemogoče, lahko spoznamo, da smo prepričani v to, da ko odpuščamo, to počnemo zaradi drugih in njim v uslugo. Verjamemo, da občutki zamere delujejo na drugo osebo. Resnica pa je, da zamera deluje samo na tistega, ki jo v sebi zadržuje. Zadrževanje pa zahteva veliko energije in pozornost, ki je nenehno usmerjena v to. Ne opazimo, da na tak način zamero širimo na vedno več ljudi, ki delujejo podobno, kot je deloval prvi človek, zaradi katerega smo čutili bolečino. Na koncu ostanemo sami. Bojimo se pristnih odnosov in tega, da pokažemo kdo smo v resnici. Postavimo se v obrambne občutke, ki so strah in jeza, v njih obstanemo in prav nič več ne vidimo izven vibracije teh dveh čustev. Življenja ne moremo jemati in živeti skozi prizmo ljubezni, čeprav se silno trudimo, da bi bilo tako. Strah nas je, da bi bili spet in znova prizadeti, ranjeni in razočarani.    
 
Ko razmišljamo kako je mogoče, da se nekdo vede tako, da ustvari strah, žalost ali jezo v nas, je koristno, če spoznamo, da njihove zgodbe zrcalijo življenje, ki ga oni živijo. To kar počnejo, ni v zvezi z nami.  Z globljim zavedanjem lahko ponovno raziščemo, kaj se je dogajalo. Pogosto spoznamo, da je bila  oseba nezmožna uporabiti druge opcije, takšne, ki ne bi povzročile bolečine. Prav v iste položaje smo bili pogosto prisiljeni tudi sami. Takrat, v preteklosti, nismo imeli nobene druge izbire kot le tiste, ki je drugemu povzročila hudo rano. Spoznanje, da bi danes delovali popolnoma drugače, lahko v nas prebudi odpuščanje. Tako lahko preteklost pustimo za sabo in popolnoma ozdravimo srce. 
 
Lepše bi nam bilo, če bi čas porabili za radostno življenje, uživanje in ustvarjanje. Če želimo, da se nekaj močno razraste v našem življenju, potem namenimo temu več pozornosti. Namenimo se ozdraviti srce. Pot do čustvene svobode vodi skozi tri glavna vrata. Skozi raziskovanje tistih poti do preteklosti, ki potrebujejo zdravljenje, odpuščanje in sproščanje. Na naslednji stopnji raziskujemo čustvene funkcije srca kot so: radost, hvaležnost, darovanje, romantika, ljubezen do družine, objeti ljubljeno osebo, svet, imeti rad spremembo, ljubiti vse tako, kot je. In potem nastopi poglavitno delo in to je imeti radi sebe, se popolnoma sprejeti. To pa je najtežje, kar v življenju počnemo.     
 

 

 
Varjino sporočilo junij 2012
Varjina Sporočila

 Varjino sporočilo junij 2012

 
Človeški um je fantastična stvar, tako kompleksna, da ga, čeprav smo njegovi uporabniki,  sploh ne razumemo. Ne zavedamo se, da nam naš lastni um predvaja trike, in nas zavaja v to, da verjamemo stvari, ki so pogosto ravno obratne od tega, kar mi menimo, da je resnica. To počne naš ego. Je kot obrambni sistem, ki ga imajo naši možgani. Teoretično se zavedamo da smo nepopolni in da delamo napake, toda ko vstopimo v neko svojo nepopolnost ali napako, pa jo zagovarjamo s polnostjo in stojimo za njo, odeti v plašč žrtve. 
Strah nas je sprejeti dejstvo, da je to kar mislimo, čutimo, v kar verjamemo, kako delujemo…, samo program, ki smo ga usvojili. Bojimo se o sebi razmišljati kot o robotu brez svoje volje. S prepričanji, s svojim avtomatičnim razmišljanjem se tako istovetimo, da bi, če bi to tezo sprejeli, zgubili temelje o tem, kdo smo. Kdo potem sem jaz, če nisem to, kar ravnokar sem?
Da bi se zavedala kdo sem, je treba onkraj ega. Še prej pa ego spoznati in se naučiti delati z njim. Ego ni niti naš sovražnik, niti ni to, kar jaz sem. Ego je samo oblika, ki sem si jo nadela zaradi izkušenj, ki sem jih imela, zaradi prepričanj, ki sem jih razumela kot resnico. In če to lahko sprejmem, ga zlahka spremenim, zlahka spremenim program, pod katerim sedaj delujem. In pravzaprav, resnici na ljubo, se to dogaja celo naše življenje. Nenehno se spreminjamo. Samo, če tega procesa ne opazujemo, poznamo in kontroliramo, se spreminjamo na slabše. Danes niste ista oseba kot ste bili pred letom, desetimi leti ali več. Drugače delujete, razmišljate in čutite. Sprejeli ste nova spoznanja, doživeli nova razočaranja in na osnovi tega zaključili in zaživeli nova prepričanja o življenju. Ta proces poteka dnevno, le opazovati ga je treba. Zato spreminjanje ni nič posebnega ali pa nedosegljivega. To je proces ali duhovni zakon, ki ga ne moremo obiti. Vse v naravi se nenehno spreminja in vse v našem življenju počne isto. Če imamo občutek, da smo isti, živimo samo v iluziji lastnega ega. Možnost je, da se spreminjamo na bolje, ali pa na slabše, samo isti nikoli nismo.  
 
JAZ SEM
Ego je tisti, ki sovraži spremembe. Ker se potem ne more enačiti z Jaz sem. Če ste vsak dan drugačni, kako boste potem vedeli, kdo ste. In to je eden od trikov, ki nam ga počnejo naši možgani. Če se ta trenutek vprašate kdo ste in prej umaknete status, spol, leta, poklic in lastnino, kaj vam še ostane? Ali res veste kdo ste? Ne, kajne? Nihče od nas ne ve, kdo je, ker se nenehno spreminjamo in to je popolnoma normalno. Trik, ki ga izvede naša podzavest pa je, da vztraja na navadah in se zadržuje kolikor le more v starem. Zato, da imamo občutek o lastni identiteti. Ne opazimo pa, da imamo prav zaradi tega nenehno boje v sebi. Zavest želi eno, podzavest drugo. Zavest hoče prenehati kaditi in shujšati, podzavest te potisne v še več konsumiranja enega in drugega. Naloga zavesti je, da tehta kaj je prav in kaj ni. Naloga podzavesti pa je, da brezglavo sledi starim usvojenim programom. Podzavest ne loči med dobrim in slabim, podzavest je kot računalniški program, dokler ji ne zamenjate ukaza, ali programa, te sili ponavljati isto. Zato je nemogoče shujšati ali prenehati kaditi če samo uporabljate orodje, ki jo ima v rokah zavest in to je volja. To orodje je premalo močno. Podzavest je devetkrat močnejša od zavesti in zato imamo z voljo približno ena proti en milijon možnosti, da se spremenimo. Če se želimo res spremeniti, moramo uporabljati orodja, ki varno vstopijo v podzavest in hitro spremenijo stari program v novega. 
 
MEDITACIJA: KDO SEM JAZ?
 
Vprašajte  se: » KDO SEM?«  Lahko se vprašate pet krat in dobili boste pet različnih odgovorov. Mi smo več-dimenzionalna bitja, smo telo, duša, misli, čustva, v centru pa smo čista zavest, z vsemi nivoji življenja, smo v telesu ampak segamo proti duši in ko se vprašamo: » KDO SEM?«,  poglejte najprej svoje življenje. Živite sami ali živite z drugimi bitji? So ta bitja ljudje, ali pa so druga bitja? Kakšne odnose imate s svojo družino? Začnite s sabo, s svojim jedrom. Zanikate sebe ali ste v strahu zaradi nečesa, stisnjeni, morda se ne dovolite izraziti pravega sebe? Ali živite življenje, ki ga hočete živeti? Ali živite življenje, ki ga ljubite? Kdo sem jaz? Poglejte navznoter in če se kaj pojavi, si to ogledujte. Če tega ni, potem se obrnite navzven. Ali imate ob sebi pomembnega drugega človeka, ali pa živo bitje, ki ni človek, lahko je žival? Ali so okoli vas ljudje, ki vam niso pomembni, ne čutite povezave z njimi. Ste starš? Kako vas to definira in oblikuje? Kakšne izbire izbirate zaradi tega? Kako vas oblikuje vaše delo, kakšni so vaši sodelavci? Ali ima vaša titula pomen v vašem življenju? Se lahko definirate kot človek, ki ima poseben stil življenja in hočete, da se drugi tega zavedajo? Ali ste pacifist ali aktivist? Kakšne so druge odločitve, ki vas opisujejo, recimo kakšen tip avta vozite?  Kako vaši lasje izgledajo, vaša oblačila, vaš naglas, vse to vas definira, kakšne prioritete imate v življenju? Poglejte aspekte svojega življenja, ko nekaj počnete zato, da zadovoljite potrebe drugega človeka in ne zaradi svoje rasti. 
Vdihnite globoko in predstavljajte si, da hodite po dolgem hodniku, dolg je, kot da bi bil kilometre dolg, na tleh je linolej in odmeva ko hodite, zgleda kot, da se spuščate, sami ste, nikogar ni in samo slišite odmev svojih stopinj. Nato pa zagledate dvigalo, pritisnete na gumb in vrata se odprejo, vstopite in vidite gumb, pritisnete nanj in dvigalo se premakne, dvigujete se izjemno hitro, pelje vas navzgor in ko pripelje na streho, opazite, da ste na strehi najvišje stavbe na najvišjem hribu, ste na vrhu sveta in tam je znak kjer piše KDO SI TI?
Zaznajte, občutite samo občutek o sebi, misli ni, samo zaznavate kdo ste, vrtinci definicij  vstopajo v vas, in čutite, da ste ljubezen, otrok, starš, verjamete in dvomite, ste v ravnovesju in niste v ravnovesju, ustvarjalec, učitelj in učenec, darovalec, priča, KDO STE? Sprašujete se, in ne omejujete se. Zaznavate samo svojo širino. Vidite svoje telo, intelekt,  nivo ega, nivo psihologije svoje vzgoje,  lebdite, ko se nenehno sprašujete prav to vprašanje in včasih odgovor prileti, drugič ga ni.  Kdo si, kdo si…..?  Začutite kdo ste, samo zaznajte v svojem telesu občutek o tem, ni potrebno, da ga intelektualno definirate, lahko je samo zaznava tega kdo ste.
Zdaj se ne sprašujete več in stojite še vedno na strehi največje stavbe in oznanite svetu kdo ste……………. 
Seveda se vse to lahko spremeni in tudi se bo zgodilo. To, kdor ste, bo raslo, se razvijalo in spreminjalo. Vi ste več-dimenzionalno bitje in vse na vas in v vas se bo spremenilo. Vaš fizični nivo, energetski, psihološki, intelektualni nivo, nivo duše, duha, vse se bo spremenilo.
Lažje vprašanje je KAJ NISTE zato, ker ste vse.  
 
 
SPOROČILO ZATE
Varjina Sporočila

Včasih je bilo življenje bolj nedolžno, kot je danes. Lažje. Bile so iste preizkušnje, ampak smo jih lažje prenašali. Ko so v preteklosti stvari krenile v slabo, so prej ali slej skrenile tudi v dobro ne glede na to, da smo zunaj nas, ali pa v sebi karkoli spremenili. Na nek način se je uredilo. Danes pa, ko pogledam v svet vidim, da je hudo. Trpimo. Ujeli smo se, nenehno razmišljamo, tuhtamo, prekladamo z leve na desno, pa ne najdemo rešitev. Ujeli smo se v energijo trpljenja.

Večina časa se v sebi ukvarjamo s politiko, s sodelavci, s partnerjem, z vremenom… nenehno premlevamo na tisoče stvari, ne moremo pa se soočiti s tem, kar nas rani. Kaj to pomeni? Samo to, da nenehno razmišljamo in potem čustva tudi mislimo. Nočemo pa tega telesno občutiti, ker potem res boli. In ne vemo kaj s tem narediti. Žal zato vse, kar nas boli, ostaja, in zato se tako slabo počutimo. Ker to ni način, s katerim bi lahko ozdravili ves ta stres, naše drame, trpljenje, osamljenost, in pokrili izgubo, ki jo čutimo in trpimo.

 

Življenje je drugačno, kot je bilo. Nobene varnosti ni več, prav v ničemer. Stvari, ki so se včasih zdele stabilne in gotove, so danes pred tem, da razpadejo. V tem svetu se ne znajdemo več. Iščemo različne načine kako s tem. Mnogi stiskajo glavo v zemljo in čakajo, da bo nevarnost mimo. Nekateri se utapljajo v iluzijah, da so v redu. Nekaj pa nas je pripravljenih, da sledimo spremembam, ki jih od nas terja stvarstvo. Hočemo vstopiti v nov svet za katerega slutimo, da je v redu. Toda tu se postavi vprašanje kako. Kako naj to naredimo? Kako naj vstopimo v svet, po katerem hrepenimo, če je okoli nas in v nas neizmeren kaos?

 

Tisti, ki bo odkril najlažjo pot, bo najbogatejši človek na svetu. Bolj notranje, kot pa v žepu. Zagotovo pa nam bo pomagalo, če bomo nehali ubogati misli, ki temeljijo na strahovih. Čeprav se nam zdi, da prihaja čas konca, smo v resnici v času velikih začetkov. Smo na razpotju. Čas je, da umre to, kar smo nekoč bili in da postanemo to, kar smo sposobni biti. To, kar res smo. Svet, ki ga vidimo, odseva ljudi, kakršni smo postali. In če ne maramo to, kar vidimo v svetu, se moramo soočiti s tem, česar ne maramo o sebi. Ko to naredimo, se premaknemo iz lastne teme v svetlobo. Ko se spremenimo, se spremeni tudi svet v katerem živimo.

 

Pravičnost. Vprašanje, ki se mi tu postavlja je, kaj iščem v življenju? Iščem to, kar je prav, ali iščem to, kar je narobe. Ugotovila sem, da lahko v vsaki stvari najdem negativnost. In se obesim nanjo. In tudi če iščem to, kar je prav, to iščem samo zato, ker sem pred tem našlo to, kar je narobe. Marcel Proust: »Pravo potovanje in raziskovanje ni v tem, da najdemo nove pokrajine, pač pa v tem, da imamo nove oči.« Torej, da znamo na nov način pogledati staro stvar. Naj reka novega načina, s katerim gledamo na staro stvar, ne teče skozi energijo uma, ker sicer bo ista – stara. Naj reka teče iz srca. Iz ljubezni. Ljubezni do sebe. Tu je vir, izvir, bistvo, osnova. Ko gledamo v svet iz očal: kaj je narobe, izbiramo, da živimo svoje življenje tako, kot so nas učili. Takrat ga ne živimo iz sebe, iz svoje ljubezni. Živimo ga iz vrednot, morale, politike, ki so jih postavili ljudje, na oblasti. Zanimivo je gledati ljudi na oblasti, pa naj bodo politiki ali pa duhovniki. Predavajo nam kaj je prav in kaj narobe, sami pa živijo daleč od vrednot, ki jih postavljajo v zgled nam, navadnim občanom. In mi se jih držimo, čutimo pretoke krivde, kadar naredimo kaj, za kar slutimo, da grešimo.

 

Če hočemo vstopiti v nov svet, moramo odvreči moralo, politiko in vrednote, se ustaliti v srcu. V ljubezni do sebe. In prav tu je največji konflikt, ki ga imamo. Bojimo se, da če ravnamo v ljubezni do sebe, smo egoistični. Zato pomagamo drugim, smo prijazni, imamo jih radi … in potem pričakujemo, da bomo vse, kar smo dali, tudi dobili. Večinoma se to ne zgodi, ali pa ne v obliki, v kateri pričakujemo in je že konflikt.

Na koncu koncev pa le spoznamo, da edino sami lahko spremenimo smer svojega življenja. Nihče tega ne more narediti namesto nas. Ljudje nam govorijo, da smo na napačni poti, ampak dokler tega sami ne vidimo, sami spoznamo, dokler se ne utrudimo od tega, da trpimo, da se sučemo v krogih in da grizemo svoj lastni rep, se ne bo nič spremenilo. Nihče ne more izbrati poti namesto vas, nihče vas ne more prisiliti, da bi izbrali določeno pot, samo vi. In na koncu koncev ste pred odločitvijo: po poti nikamor, ali po poti vaših sanj.

 

Izbira je vaša.  

 
ČUDOVITO, ČAROBNO BITJE - TI.
Varjina Sporočila

 »Ljubezen je najmočnejša, toda hkrati najmanj poznana energija na svetu.«

Pierre Teilhard de Chardin

 

 

 

 

Najbolj osamljen čas mojega življenja je bil v odnosih s starši, s prijatelji in z mojim  romantičnim partnerjem. Zato, ker sem nenehno hrepenela po tem, da bi me oni videli. In tudi, ko sem si neskončno želela, da bi od njih prejela brezpogojno ljubezen. Nič od tega se ni zgodilo.

 

Po dolgih letih truda, da bi dobila globoko ljubezen od ljudi okoli mene, prav tistih, ki sem jih ljubila, mi je bilo ponujeno veliko darilo, spoznala sem veliko skrivnost. Tako, ki mi je spremenila življenje.

 

Skrivnost je:

 

Globoka ljubezen ki jo iščeš, se začne in konča z ljubeznijo, ki jo čutiš do sebe.

 

Prav vsak človek na svetu, vključno s tabo, hrepeni po tem, da bi bil globoko ljubljen. V jedru tvoje duše, te tvoj duh vodi, da iščeš in najdeš brezpogojno, čisto ljubezen. Razlog, zaradi katerega mnogi od nas zapravimo življenje iščoč brez, da bi jo kdaj našli ni v tem, da ta ljubezen ne obstaja, ali pa, ker jo je tako zelo malo. Naučeni smo bili iskati na napačnih koncih, na zgrešenih mestih in sicer, zunaj sebe. Resnica je, da se ljubezen, po kateri hrepenimo, začne in konča z ljubeznijo, ki jo čutiš do sebe. Tvoja pravica je, da se globoko zaljubiš v sebe. In samo to ljubezen povabiš v svoje življenje.

 

Tvoja preizkušnja v tem življenju je, da spoznaš kdo v resnici si v svoji duši. Da presežeš svojo površino, socialne maske s katerimi prikrivaš svoj čudovit duh.

 

Tvoj dar je, da se naučiš sprejeti to osebo, ki si danes. Da v polnosti izraziš vsak del sebe brez

opravičil. Tako zelo svetlo, da presvetliš vsako srce, ki se ga dotakneš, vključno s svojim. In to je ljubezen do sebe.

 

Biti.

 

Ljubiti.

 

Živeti.

 

Ti.

 

Brez opravičil, brez zadrževanja.

 

Ko to zmoreš, ne sprejmeš samo izjemno sposobnost čutiti največjo ljubezen, ampak tudi pridobiš sposobnost dati to globoko ljubezen nekomu, ponudiš drugim dar, da ljubijo svojo čudovito dušo.

 

Moja želja zate danes je, da začneš ali pa poglobiš svojo avanturo, v kateri se globoko in noro, vsak dan bolj in bolj, zaljubiš vase. V izjemno, potentno, čudovito, čarobno bitje, katera ali kateri si. In to samo zato, ker si ti, ti.

 

S popolnim mojim srcem,

 

Christine

 
KAJ MENITE O MNENJIH, KI JIH IMAJO DRUGI O VAS?
Varjina Sporočila

Nekdo je rekel da ste lepi, in vi ste lepi. Drugi je rekel da ste grdi, in vi se počutite grdi. Nekdo je rekel o vas: »Nisem še videl tako čudovite osebe.« In vi se počutite čudovito.

Drugi je rekel: »Nisem še videl take packe.« In vi se počutite packa. Ljudje govorijo o vas, razpredajo svoja mnenja in vi zbirate ta mnenja. Radi bi verjeli, da zbirate samo dobra mnenja, toda ne, pravzaprav in predvsem posvojite slaba mnenja. In potem se počutite slab človek. Res je, na vse kriplje se trudite pozabiti mnenje nekoga, ki je rekel da ste grda oseba, toda ne morete, kajti vedno se dogaja vse v paketu, če ste obdržali mnenje nekoga ki pravi da ste lepi, je tudi mnenje drugega ki pravi da ste grdi, ostalo z vami.

 

Zato je danes vaša podoba o samemu sebi dvomljiva, ne veste natančno, kdo ste. Ste mešanica mnogih stvari, smetišče mnenj drugih. In zato se mnenj bojite, kajti ko se mnenja drugih spremenijo, ste v njihovih rokah, vaše počutje je odvisno od drugih. Vaše počutje je odvisno od tega, kaj si drugi mislijo o vas. In zato je največji strah, ki ga imamo, ravno strah pred zavrnitvijo. In to je trik, ki ga družba uporablja, na ta način manipulirajo z nami. Če sledite pravilom drugih, njihovim potrebam, zahtevam in željam, potem vas spoštujejo. Če ste upornik, če ne sledite pravilom, če jim ne služite, ugajate, podpirate, delate usluge, darujete … vas bodo žalili. In potem se boste počutili slabo, ker boste o sebi menili, da ste slaba oseba. In ko tako slepo sledite pravilom drugih, postanete suženj. Suženj njihovih mnenj. Če se želite osvoboditi, potem ne posvojite mnenj drugih. Ne dobrih, ne slabih. Ocenjujte sami sebe. In ne pozabite da vas prav tisti, ki pravi, da ste čudovita oseba, naredi za največjega sužnja. Pomislite. Recimo da izjavite, da je neka oseba svetnik in je čudovita in ta oseba to mnenje posvoji. O sebi je prepričana, da je svetnik. In potem, nekega dne, ta oseba začne kaditi. In jo spreleti, saj sem svetnik, saj ne smem kaditi, svetniki ne kadijo, to je za grešnike. In ne bo mogla kaditi, ker svetniki ne kadijo, če bo, bo zgubila svetniški sij. Pa jo vseeno tišči, neznosno željo čuti po dimu. In kaj bo naredila ta oseba? Več možnosti ima. Ena je celo, da bo postala hinavska, na zunaj bo obsojala kajenje, doma pa skrito v svoji dnevni sobi kadila. Imela bo dva obraza, javnega in privatnega in tako se bo razcepila. Zato nikoli ne sprejmite mnenj drugih, pa naj bodo dobra ali slaba, recite jim: »Oprosti, ne sprejmem, ker nočem biti zasužnjena z njimi.« In tako, le tako, boste svobodni. Svoboda pa je radost, čeprav jo je težko živeti, ker v družbi živijo samo sužnji.

 
 
 
 
«ZačetekPrejšnja123456NaslednjaKonec»

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

VARJA
VARJINA SPOROČILA
KNJIGE
ČLANKI
PRIJAVA NA NOVICE




POVEZAVE

© Skrivnosti d.o.o. oblikovanje Nina Rupel
izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.
Kazalo strani