DOMOV

O meni

Gledam ljudem v oči, ko govorim z njimi; zastavljam si visoke cilje in sem predana temu, da jih dosežem; vsak drugi dan najdem 1 uro, da tečem po gozdu; želim si, da bi šla na plesni tečaj z dobrim plesalcem; v kino grem lahko tudi sama; skuham dobro, če se mi ljubi; knjiga ima vsa orodja s katerimi me vedno ujame; na vrtu gojim bolj polže kot pa zelenjavo, ampak ne po moji želji ali krivdi; rada sem sama; še bolj pa v družbi; srce je zame najpomembnejša funkcija uma; vse dam za 1 žlico smeha; neskončno imam rada obe, ki sem ju rodila; tipkovnica je moje najboljše razvedrilo; ustvarjanje z besedami najljubša alkimija; hoja v hrib najljubša zabava s prijatelji; rada se dotaknem ljudi z roko, ne samo z besedo; včasih me zadnja plat boli zaradi vseh zanimivih stvari, ki jih najdem na spletu; se rada ovijem v čipkasto perilo; lenobe ne bom nikoli spodila iz svojega življenja; prijateljica na 4 tacah s kratkim repom in žalostnim pogledom, pa me vedno spomni, da je ljubezen edina in najlepša stvar na svetu sploh, če se skregava katera od naju ima pravico ležati na najinemu skupnemu kavču.
 
Redko zmagam.
 
Obožujem DHEA-hormone mladosti; všeč mi je, ko sem v pomoč nekomu; hvaležna sem vsem ljudem na svetu, ki iščejo pot iz trpljenja in kar odkrijejo delijo; sem se vedno upirala; pa sem vseeno nežna; odkrila sem tantro; OSHO je mojster, ki mu bi bila silno rada podobna; ampak ne po zunanjosti, je imel predolgo brado; všeč mi je majhen in hiter avto; doma sem rada; pogrešam družino; Indija je moja Meka; hrana me ne tolaži več; zahtevam, da moj prah stresejo v morje; rada živim; kava je dobra; velikokrat se borim s seboj zato, ker hočem biti transparentna; sovražim pravila; pa tudi sebe, ko jih spoštujem; sprejela sem sosedovega mačka, čeprav mi je spodil vrabčke, ki so me neizmerno zabavali s svojimi vragolijami; rada sem v naravi; obožujem potovanja in raziskovanje; ne da se mi več pretvarjati da sem nekdo drug, kot sem v resnici; zato sem mnogim silno naporna; ampak to sprejemam.
 
Rada se imam.
 
Obožujem kruh, pa so mi ga vzeli; sem si ga vzela nazaj; opravljam najlepše delo na svetu; včasih sem pletla, kvačkala, šivala; kreacija je ena najbolj vrhunskih strasti; si že upam na konja; govorim rada; tišina mi je blizu in ljuba; včasih ne najdem skupne niti z ljudmi, pa bi rada; učim se; delujem na ljubezen; tam gor na hribu rada spijem šilce žganja; obožujem morje, njegov vonj in občutek, ki mi ga pusti pogled na njegovo širino; pustim toploti sonca da obarva mojo kožo; včasih sem bila zgoraj brez, zdaj pa mi je gravitacija vzela to možnost; obožujem ljudi ki me sprejemajo takšno, kot sem; ki ne pričakujejo od mene tega, kar si oni želijo;
 
Jaz sem.
 
Pa še nisem; velikokrat se presenetim; včasih sama sebe srečam zato, ker nenehno nekam drvim; ker nimam časa; iščem ljubezen svojega življenja; rada živim. Sem.

Obvladovati negativna čustva
Varjina Sporočila

Ko se zgodijo stvari, ki jih nikoli ne bi izbrali za svoje preizkušnje, se bo vaše življenje usmerilo v tisto smer, kakršen odziv boste imeli na to, neprijetno izkušnjo. Odvisni smo od sebe in zelo pomembno je, kaj se naučimo iz lekcij, ki nam jih je prineslo življenje. Navadno imamo dve možnosti:

Prvo izberemo kar takoj, seveda trpimo. Odzivamo se tako, da se upiramo, jezimo, obsojamo,  zanikamo, sovražimo, prosjačimo, smo v žrtvi, pademo v depresijo in podobno.

Druga možnost pa je, da vse skupaj vzamemo kot učenje in iščemo zlato zrno, iščemo sporočilo, iščemo uvid in potem vse skupaj pač sprejmemo.  

Vse kar človek počne, počne zato, ker želi spremeniti to, kar čuti. Ko bomo pripeljali mir v svojo notranjost, se bo ta mir odražal tudi v naši zunanjosti in v svetu. Predvsem pa v izkušnjah, ki nas bodo iskale.   Pri čustvih gre preprosto za dve stvari, ali nam je nekaj všeč, ali pa nam ni všeč. Več tisočkrat na dan se rodi impulz v nas, ki reče: »Da« ali pa »Ne«; to imam rada, tega nimam rada; všeč mi je, sovražim; vzamem, zavržem… od avta do sladoleda, od soseda do človeka, ki s tabo deli življenje; od vremena do plače in tako dalje. Čustva se nenehno premikajo med tem, da nam je nekaj všeč in da nam ni všeč, nikoli niso statična, hitro se menjujejo in premikajo po naši notranjosti. In kar je najpomembneje, imamo moč in kontrolo, da lahko izberemo svoj odziv. 

Zdravo čustvujemo, ko takoj, ko začutimo, prepoznamo, kaj se v nas dogaja, ustrezno situaciji izrazimo. Čustva se sprostijo le tako, da jih izrazimo. To je edin način, da minejo. Kot otroki smo svobodno izražali čustva, večinoma našemu okolju naš izraz ni bil všeč, zato so nas naučili, da moramo čustva zatirati, ker sicer ne bomo ljubljeni. Tako so nas naučili, da če smo jezni smo grozni, če nas je strah, smo slabiči; če smo žalostni in jočemo smo pomehkuženi in podobno. Zaradi teh podatkov smo začeli sovražiti svoja čustva in posledično sebe, ko jih čutimo. Trudili smo se, da bi jih zatirali, umikali, z njimi smo se borili, se obsojali, slabšalno o sebi mislili, ko smo jih čutili in podobno. Tako smo dosegli le to, da se ne maramo, da se nenehno obsojamo, zavračamo, celo sovražimo.   Zdravo izraziti, pa ne pomeni odvreči v ljudi. Največkrat se je treba najprej umakniti in izdihati, iztresti, se umiriti in potem povedati drugemu, kar nas mori. Če sprostimo toksična čustva preden svoje mnenje podelimo z drugimi, je komunikacija med nami bistveno bolj konstruktivna in ima boljši učinek.

Čustva so naraven sistem, skozi katerega se odzivamo na okolje. Prinesejo barve v doživljanje, če čustev ne bi bilo, bi bili roboti. Prav vsa čustva so v svoji osnovi pozitivna, tudi jeza, tudi strah, tudi žalost. Če se razidemo z ljubljenim človekom in če imamo srce in ne kamna v prsnem košu, bomo čutili žalost. Problem je, ker smo se naučili za vse kar čutimo, kriviti druge. Tudi ko se zaljubimo, in čutimo ljubezen mislimo, da je drugi kriv, ker jo čutimo. Pogosto drugi nič ne naredi, morda niti ne ve, da  čutimo ljubezen do njega ali nje. In prvi korak k temu, da se osvobodimo negativnosti je, da prevzamemo odgovornost za to, kar čutimo. Če ponovim, ne krivimo drugih, ne sebe, ne krivimo situacijo, pač pa se zavedamo, da to, kar čutimo, je zraslo znotraj nas, zato lahko le sami to zacelimo.  Ko prevzamemo odgovornost, potem lahko kontroliramo svojo notranjost, sicer življenje ne bi bilo smiselno. Kontrolirati notranjost pomeni, da imamo vpliv na to, kar čutimo in kar mislimo. Če smo napeti, se odločimo, da bomo to sprostili ne glede na to, zakaj smo napeti in uporabimo eno od čustvenih orodij in z napetostjo opravimo.

Jezo čutimo kot rezultat nekega pričakovanja, ki se pač ni zgodilo. Če smo jezni, ker nas je partner zapustil, je dobro videti celo sliko, si dovoliti videti, katera pričakovanja pa so v bivši vezi bila izpolnjena, kaj sta z bivšim partnerjem lepega in dobrega skupaj ustvarila in izkusila. Tako se spomnimo tudi lepega, spoštujemo drugega, prevzamemo odgovornost za svoj del v zgodbi, in ga izpustimo, dovolimo, da odide v svoje življenje in vidimo sebe, kako odhajamo v svoje, v nov partnerski odnos. V novo zgodbo. 

Spoštovanje tega, kar se je zgodilo, nas potisne naprej na pot, na raziskovanje in rast,  in ne nazaj, v trpljenje. Življenje je neprevedljivo, negotovo, ne moremo ga kontrolirati in ne moremo se nasloniti na kakršnokoli varnost, ker tega ni. Tudi če so se nam zgodile izjemno hude preizkušnje in sprejmemo odgovornost za svojo čustveno zrelost; vemo, da nam je življenje pripeljalo stvari, ki so bile popolne in perfektne za rast duše, če v tem vidimo blagoslov, se v nas naredi premik in izjemno hitro začutimo mir. Odpade žalost, jeza in strah, odpadejo sovraštva, zamere, nezaupanje in obup, odpade vse, kar je neprijetno čutiti. Spoznamo lekcijo, vidimo širšo sliko, spoštujemo vse vpletene in se zahvalimo sebi in stvarstvu, ker je vse že mimo.

Življenje vstopi v novo smernico, začne se nova pot, srečamo nove ljudi, zaznavamo nove izkušnje. Rast in razvoj sta nikoli dokončana zgodba.

Hvala bogu, sicer bi življenje bilo dolgočasno.    

 

 

VARJA
VARJINA SPOROČILA
KNJIGE
ČLANKI
PRIJAVA NA NOVICE




POVEZAVE

© Skrivnosti d.o.o. oblikovanje Nina Rupel
izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.
Kazalo strani