DOMOV

O meni

Gledam ljudem v oči, ko govorim z njimi; zastavljam si visoke cilje in sem predana temu, da jih dosežem; vsak drugi dan najdem 1 uro, da tečem po gozdu; želim si, da bi šla na plesni tečaj z dobrim plesalcem; v kino grem lahko tudi sama; skuham dobro, če se mi ljubi; knjiga ima vsa orodja s katerimi me vedno ujame; na vrtu gojim bolj polže kot pa zelenjavo, ampak ne po moji želji ali krivdi; rada sem sama; še bolj pa v družbi; srce je zame najpomembnejša funkcija uma; vse dam za 1 žlico smeha; neskončno imam rada obe, ki sem ju rodila; tipkovnica je moje najboljše razvedrilo; ustvarjanje z besedami najljubša alkimija; hoja v hrib najljubša zabava s prijatelji; rada se dotaknem ljudi z roko, ne samo z besedo; včasih me zadnja plat boli zaradi vseh zanimivih stvari, ki jih najdem na spletu; se rada ovijem v čipkasto perilo; lenobe ne bom nikoli spodila iz svojega življenja; prijateljica na 4 tacah s kratkim repom in žalostnim pogledom, pa me vedno spomni, da je ljubezen edina in najlepša stvar na svetu sploh, če se skregava katera od naju ima pravico ležati na najinemu skupnemu kavču.
 
Redko zmagam.
 
Obožujem DHEA-hormone mladosti; všeč mi je, ko sem v pomoč nekomu; hvaležna sem vsem ljudem na svetu, ki iščejo pot iz trpljenja in kar odkrijejo delijo; sem se vedno upirala; pa sem vseeno nežna; odkrila sem tantro; OSHO je mojster, ki mu bi bila silno rada podobna; ampak ne po zunanjosti, je imel predolgo brado; všeč mi je majhen in hiter avto; doma sem rada; pogrešam družino; Indija je moja Meka; hrana me ne tolaži več; zahtevam, da moj prah stresejo v morje; rada živim; kava je dobra; velikokrat se borim s seboj zato, ker hočem biti transparentna; sovražim pravila; pa tudi sebe, ko jih spoštujem; sprejela sem sosedovega mačka, čeprav mi je spodil vrabčke, ki so me neizmerno zabavali s svojimi vragolijami; rada sem v naravi; obožujem potovanja in raziskovanje; ne da se mi več pretvarjati da sem nekdo drug, kot sem v resnici; zato sem mnogim silno naporna; ampak to sprejemam.
 
Rada se imam.
 
Obožujem kruh, pa so mi ga vzeli; sem si ga vzela nazaj; opravljam najlepše delo na svetu; včasih sem pletla, kvačkala, šivala; kreacija je ena najbolj vrhunskih strasti; si že upam na konja; govorim rada; tišina mi je blizu in ljuba; včasih ne najdem skupne niti z ljudmi, pa bi rada; učim se; delujem na ljubezen; tam gor na hribu rada spijem šilce žganja; obožujem morje, njegov vonj in občutek, ki mi ga pusti pogled na njegovo širino; pustim toploti sonca da obarva mojo kožo; včasih sem bila zgoraj brez, zdaj pa mi je gravitacija vzela to možnost; obožujem ljudi ki me sprejemajo takšno, kot sem; ki ne pričakujejo od mene tega, kar si oni želijo;
 
Jaz sem.
 
Pa še nisem; velikokrat se presenetim; včasih sama sebe srečam zato, ker nenehno nekam drvim; ker nimam časa; iščem ljubezen svojega življenja; rada živim. Sem.

Sporočilo 16
Varjina Sporočila

Lansko leto sem doživela vrsto težkih preizkušenj. Ob tem sem ugotavljala, da na nekaterih svojih senčnih lastnostih, ki so me potiskala v te izkušnje, delam že več kot desetletje, da jih poznam do obisti, da sem z njimi že delala, pa niso minila, morda so se zmanjšala, potuhnila, toda ostala so in mi pošteno zapletala življenje. Trdno, jasno, s popolno namero sem se odločila, da imam tega dovolj. Dovolj, da me lastne sence vodijo v bolečine in dovolj tega, da se nikamor ne premaknem, čeprav ves čas delam na sebi. Ta odločitev je bila tako jasna in svetla, da sem zaradi tega odkrila vrsto izjemno dobrih metod, ki mi končno pomagajo te sence spreminjati, transformirati. Prva ugotovitev na tej novi poti je bila, da so vse te sence, vsa ta negativna prepričanja o meni nastala, ko sem bila še zelo majhna in so del moje podzavesti. Zato pa jih nisem mogla spremeniti. Čeprav sem se res trudila, na vse pretege, tudi moja volja je bila močna, sem se vseeno mučila, včasih sem imela občutek, da sem še slabše kot prej, preden sem stopila na pot osebnostnih sprememb. Bila sem soočena z realnostjo samo uničujočih, neprimernih miselnih vsebin, ravnanj, navad in zdelo se mi je, da se z glavo zaletavam ob zid, pa vseeno ne minejo. Včasih sem imela občutek, da sem sama sebi največji sovražnik. Kolikokrat sem si namenila nekaj doseči, si postavila cilj, se hotela spremeniti in tega nisem dosegla, nisem zmogla, ker sem se samosabotirala. Sama sebe sem onemogočala in to sem videla, nisem pa razumela in tudi vplivati nisem mogla na to. Morda imate izte preizkušnje. Recimo, odločite se, da boste hujšali, pa se že drugi dan pošteno bašete s hrano in rezultat je ena kila več in ne manj.Vse to se dogaja zato, ker je 95% naše zavesti v resnici naše nezavedno, domuje v naši podzavesti, ki je shramba za naše vrednote, življenjsko držo, stališča, mnenja, poglede, naravnanosti, in prepričanj. Iz naših prepričanj pa zaznavamo življenje in sebe in iz teh zaznav razvijemo svoje ravnanje. Zato pa moje preteklo delo na sebi ni delovalo, kajti če želimo spremeniti svojo zaznavo in svoje ravnanje, potem moramo spremeniti prepričanja, ki domujejo v podzavesti, saj so ta najmočnejša in vplivajo na zavest, ki vsebuje samo 5 % moči, odločitev, volje.
 
Manj kot tri leta sem imela, ko sem na babičinem cvetličnem vrtu potrgala popke vrtnice in jih vsa vesela prinesla babici. Spomnim se njene jeze, obsodbe in svojih občutkov zmede, nisem vedelakaj je narobe, saj sem jo pred tem videla, kako je podobno počela, le da se danes zavedam, da je obrezovala odcvetele cvetove. Otrok tega ne ve in ne loči, zato resno posvoji babičino oštevanja. V mojem primeru je bilo, da mi je v jezi velikokrat zabrusila da sem grda punčka. In ta občutek, to prepričanje, da sem grda tako osebnostno, kot na videz, sem nosila vse do pred kratkim. V vsaki družbi sem se počutila manjvredno, nikoli dovolj lepa, sposobna, vedno sem se kritizirala ker sem premalo visoka, suha in prijetna, komunikativna … kaj vse sem našla samo, da sem potrdila nezavedno prepričanje da sem grda punčka. Celo svojemu takratnemu partnerju sem bila hvaležna, da me sploh hotel. Tako zelo so prepričanja, ki nastanejo v otroku in sedejo v podzavest močna, da jih z zavestjo, ki obsega samo 5% dogajanj, ne da prepisati. Zavestno sem se zavedala, da je neumno, da se tako obravnavam, toda podzavest z njenimi 95% moči, ni dovolila izpustiti te samosabotaže, zaradi katere sem se vedno počutila manjvredno, tako ravnala in nikoli bila sprejeta, prav samo zaradi tega.
 
Tako deluje psiha človeka. Vsakič, ko je naše vedenje v otroštvu naletelo na kritiko ali na obsodbo, smo se nezavedno ločili od avtentičnega dela sebe, od pravega jaz. Ko se ločimo od sebe, se ločimo od lastne radosti, užitka, miru, ljubezni, strasti in postanemo nesrečni. In da bi čustveno preživeli v okolju, kjer rastemo, zatremo in skrijemo pravi del sebe zato, da postanemo taka oseba, za katero kot majhni otroki verjamemo, da bo sprejeta v tistem, okolju. Z vsako zavrnitvijo ustvarimo večjo ločitev od sebe, hkrati pa se zazidamo, ločimo od zunanjega sveta, ker od tam prihajajo konstantne informacije o tem, da nismo dovolj dobri, da smo izgube, da smo slabi, da ne štejemo, da smo v
breme, da smo manjvredni, nepomembni, prenaporni, nori, ne ljubljeni in podobno. Dan za dnem, izkušnjo za izkušnjo smo gradili umetno trdnjavo za katero smo se skrivali in ta trdnjava je postala naš nepravi jaz, naša osebnost. Danes se enačimo z njo, ne zavedamo se lastne avtentičnosti, ustvarjalnosti, unikatnosti in posebnosti. Ne poznamo se, prevzeli smo vrsto prepričanj, ki nam škodujejo. Eno od teh je, da denar pokvari človeka, ali pa, da je škodljiv, negativen in da si ga ne smeš želeti. Ko nosimo ta prepričanja, ravnamo v skladu z njimi, torej denarja nimamo, ker če bi ga imeli, bi potrdili podzavestno prepričanje ki pravi, slab človek si, ker ga imaš. Moja mama mi je kot majhni punčki in tudi mojim hčeram vedno, ko smo prosjačile za kaj, pa nam tega ni hotela kupiti, rekla: nimam denarja. To ostane v otroku, nimam denarja in če je to prepričanje, nikoli ne moreš imeti denarja, lahko celo, da ga veliko zaslužiš, a ga še več zapraviš. Prepričanje: do denarja se težko pride pomeni, da se pošteno trudimo da bi ga zaslužili in se odpovedujemo vsemu samo, da ga imamo nekaj na strani. Denar postane ječa in trud in ne veselje. Smiselno je vstopiti v podzavest, se zavedati teh prepričanj, ki tvorijo našo senco in jih spremeniti. Obstajajo tehnike, ki so varne in nam omogočajo tovrstne spremembe. Ena od njih je Psych-K. Predstavljam vam jo zato ker je preprosta, popolnoma varna in stoodstotno učinkovita. Najdete jo na strani www.psych-k.com.
 
Moj celoletni program izobraževanja Štirka, se zaključuje in že se zbira nova skupina za naslednjo sezono, ki traja od septembra 2011 do maja 2012. Tokrat bo nova skupina delovala ob ponedeljkih. Skupinica se že združuje in je prav zanimiva. Tematika bo ravno to, kar sem pisala. Najprej se bomo soočili in sprejeli lastne sence, jih obravnavali nežno in ne s stališča, da smo sami sebi sovražni in sodniški. Potem bomo izbrskali omejujoča prepričanja, ki smo jih posvojili kot majhni otroki, videli bomo kako vplivajo na naše življenje in kako živimo zaradi tega. Nadalje bomo s pomočjo vrste metod, tudi metode Psyxh- K spreminjali ta omejujoča prepričanja o sebi. Spremenimo lahko vse, kar želimo, ni omejitev. Ni mišljeno, da živimo na preživetveni osnovi, mišljeno je, da živimo čudovito. Vse želje, ki jih imamo, so zato, ker imajo namen nas pripeljati v to čudovito življenje in ne, da se počutimo slabo, ker niso izpolnjene. Sami sebe nezavedno sabotiramo, da niso izpolnjene in zato jih ne moremo uresničiti. Ne verjamemo več, ne zaupamo, sami smo si največji sovražniki.
 
Ampak čas je, da to spremenimo in tudi orodja, načini, so nam na voljo. Upam, da vas bo pritegnila želja, da se nam na ponedeljkovi Štirki priključite, več informacij najdete na levi strani in če imate še kakšno vprašanje v zvezi s tem, me lahko dobite na : Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .
 
Dobrodošli.

 

 

VARJA
VARJINA SPOROČILA
KNJIGE
ČLANKI
PRIJAVA NA NOVICE




POVEZAVE

© Skrivnosti d.o.o. oblikovanje Nina Rupel
izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.
Kazalo strani