DOMOV

O meni

Gledam ljudem v oči, ko govorim z njimi; zastavljam si visoke cilje in sem predana temu, da jih dosežem; vsak drugi dan najdem 1 uro, da tečem po gozdu; želim si, da bi šla na plesni tečaj z dobrim plesalcem; v kino grem lahko tudi sama; skuham dobro, če se mi ljubi; knjiga ima vsa orodja s katerimi me vedno ujame; na vrtu gojim bolj polže kot pa zelenjavo, ampak ne po moji želji ali krivdi; rada sem sama; še bolj pa v družbi; srce je zame najpomembnejša funkcija uma; vse dam za 1 žlico smeha; neskončno imam rada obe, ki sem ju rodila; tipkovnica je moje najboljše razvedrilo; ustvarjanje z besedami najljubša alkimija; hoja v hrib najljubša zabava s prijatelji; rada se dotaknem ljudi z roko, ne samo z besedo; včasih me zadnja plat boli zaradi vseh zanimivih stvari, ki jih najdem na spletu; se rada ovijem v čipkasto perilo; lenobe ne bom nikoli spodila iz svojega življenja; prijateljica na 4 tacah s kratkim repom in žalostnim pogledom, pa me vedno spomni, da je ljubezen edina in najlepša stvar na svetu sploh, če se skregava katera od naju ima pravico ležati na najinemu skupnemu kavču.
 
Redko zmagam.
 
Obožujem DHEA-hormone mladosti; všeč mi je, ko sem v pomoč nekomu; hvaležna sem vsem ljudem na svetu, ki iščejo pot iz trpljenja in kar odkrijejo delijo; sem se vedno upirala; pa sem vseeno nežna; odkrila sem tantro; OSHO je mojster, ki mu bi bila silno rada podobna; ampak ne po zunanjosti, je imel predolgo brado; všeč mi je majhen in hiter avto; doma sem rada; pogrešam družino; Indija je moja Meka; hrana me ne tolaži več; zahtevam, da moj prah stresejo v morje; rada živim; kava je dobra; velikokrat se borim s seboj zato, ker hočem biti transparentna; sovražim pravila; pa tudi sebe, ko jih spoštujem; sprejela sem sosedovega mačka, čeprav mi je spodil vrabčke, ki so me neizmerno zabavali s svojimi vragolijami; rada sem v naravi; obožujem potovanja in raziskovanje; ne da se mi več pretvarjati da sem nekdo drug, kot sem v resnici; zato sem mnogim silno naporna; ampak to sprejemam.
 
Rada se imam.
 
Obožujem kruh, pa so mi ga vzeli; sem si ga vzela nazaj; opravljam najlepše delo na svetu; včasih sem pletla, kvačkala, šivala; kreacija je ena najbolj vrhunskih strasti; si že upam na konja; govorim rada; tišina mi je blizu in ljuba; včasih ne najdem skupne niti z ljudmi, pa bi rada; učim se; delujem na ljubezen; tam gor na hribu rada spijem šilce žganja; obožujem morje, njegov vonj in občutek, ki mi ga pusti pogled na njegovo širino; pustim toploti sonca da obarva mojo kožo; včasih sem bila zgoraj brez, zdaj pa mi je gravitacija vzela to možnost; obožujem ljudi ki me sprejemajo takšno, kot sem; ki ne pričakujejo od mene tega, kar si oni želijo;
 
Jaz sem.
 
Pa še nisem; velikokrat se presenetim; včasih sama sebe srečam zato, ker nenehno nekam drvim; ker nimam časa; iščem ljubezen svojega življenja; rada živim. Sem.

Sporočilo 17
Varjina Sporočila

Uh, hvala bogu, DA je minilo.    

 
V naši psihi je vse enostavno organizirano. Obstaja jasni kriterij, ki odreja pomembnost enega ali drugega postopka, it ta kriterij je zadovoljstvo in naš psihični aparat ga v skladu s tem smatra kot nekaj, čemur dajemo prednost. Recimo, zadovoljstvo nam ponuja sladica, ali hrana sama po sebi, posebej če je na prazen želodec. Seveda posežemo po njej. Alkohol, cigareti ponujajo zadovoljstvo, zato ljudje posegajo po tem čeprav se racionalno zavedajo, da jim oboje škodi. Pogosto pa občutimo zadovoljstvo, ko se nečemu lahko izognemo. Recimo zobozdravniku. Verjetno vam je znan izrek: UH, SAMO DA JE MIMO! Spomnite se osnovne šole in učitelja, ki je iskal po redovalnici koga bo vprašal in potem je poklical nekoga ki niste bili vi in občutili ste olajšanje in zadovoljstvo, samo da vas je minil strah, da niste bili poklicani pred tablo.  
 
Zdaj si zamislite situacijo v kateri se morate nekaj odločiti – tako ali drugače. Če se odločite za »TAKO« – se tega bojite če se odločite za »DRUGAČE«, pa vam to ponuja zadovoljstvo. In kaj izberete – zadovoljstvo seveda. Bolj kot to redno izvajate, bolj boste to nenehno počeli.
 
Naj razložim. Recimo, zaboli vas grlo in se ustrašite, da boste zboleli in zaradi tega ne mogli na počitnice; ali pa, da imate ptičjo ali prašičjo gripo zaradi katere ljudje umirajo. Kaj sedaj? Če nič ne vzamete se bojite da boste zboleli, če poskrbite za svoje zdravje, vam bo to ponudilo zadovoljstvo. Zagotovo boste poskrbeli za svoje zdravje, torej, si skuhali čaj, popili aspirin, limonado, legli k počitku in podobno. To dejstvo vam ponuja užitek, saj ste nekaj dobrega naredili zase in se umirite. Toda naša psiha deluje ravno obratno. Ko ste vzeli aspirin, ste na ta način ubežali stran od strahu tako, da ste naredili obratno. Ko ste ubežali stran, ste ga potrdili, niste se ga lotili in preoblikovali, pač pa je tako z vami ostal za vedno. Niste pogledali strahu v oči in si rekli, čutim te strah, toda ne boš me obvladoval. Le tako bi namreč strah premagali. Znan Ruski psihiater Andrej Kurpatov je ta postopek opisal s svojim primerom. Ko je bil v prvem letniku fakultete, so opravljali prakso v nekem vojaškem kampu. Ko so tja prispeli, so morali sami postaviti šotore in med tem, ko je to počel, je zarjavel okrušek starega vojaškega šotora po nesreči zašel v njegovo oko. Ni se sekiral, spral si je oko in nadaljeval z delom. Proti večeru so ga kolegi opozorili, da je z njegovim očesom nekaj silno narobe, bilo je bordo rdeče. Odšel je do zdravnika in ta je ugotovil, da se je okrušek zaril v njegovo oko in da bo potrebna operacija. Prestal jih je sedem preden so uspešno odstranili zarjaveli tujek. Toda med tem si ni gnal k srcu, zaupal je, da bo vse dobro in bilo je. Tako zelo, da je pozabil na dogodek. Toda njegovi možgani niso. Čez dve leti je na predavanju poslušal zgodbo o moškem, ki se je pozimi sprehajal po ulici kjer je čistilec ulice razbijal led na tleh in temu moškemu se je košček ledu zapičil v oko, na tem koščku pa je bilo veliko bacilov. Moškemu se je oko vnelo in zdravniki so ugotovili, da ni pomoči in da mu morajo odstraniti oko, nesreča pa je bila še večja tako, da se je vnetje razširilo še na drugo oko in moški je postal popolnoma slep. Ko je Kurpatov dve leti po svoji uspešno prestani podobni preizkušnji poslušal to zgodbo, so njegovi možgani začeli ustvarjati strah in cele zgodbe. Tega še opazil ne bi, če ne bi na poti na faks opazil na cesti čistilca ceste, ki je razbijal led in Kurpatova je kar porinilo v to, da je stopil na drugo stran ceste in še odmaknil glavo. Ker pa je bil študent psihologije, se je zavedal, da je to začetek nervoze in če bo temu sledil, se bo psihoza strahu razrasla še na to, da tudi poleti ne bo šel ven, ker bi mu topel veter lahko upihnil delec prahu v oko. Tako namreč razvijamo strahove. Zato se je prisilil ravnati drugače. Prisilil se je pogledati strahu v oči in se približal čistilcu ceste medtem, ko je ta razbijal led celo tako, da je z razprtimi očmi opazoval početje čistilca. Kurpatov je to svoje dejanje opisal kot največji stres ki ga je doživel v življenju. Ko je pogledal strahu v oči in naredil ravno to, česar ga je strah prepričeval, da ne bi. To je namreč edini način, da se strahov znebimo. Če vas boli grlo in vzamete aspirin zato, ker se bojite, da boste zboleli, tako povečujete strah pred okužbo. Samo zavedajte se tega. Nič drugega in če opazite, da vas grlo boli, vzemite aspirin, c vitamin in čaj ampak z energijo ljubezni do sebe. Z radostjo, da skrbite za svoje telo zato, ker se imate radi in ne s strahom, da bi zboleli.  
Fenomen, ki nam ponuja beg pred strahom je silno kompleksen:    
1. Čvrsti navado da smo nenehno vznemirjeni.

2. Povečuje čutenje strahu v odnosu na ta dogodek in 

3.V nas izziva nezavestni strah, da ne bomo dobili zadovoljstva ki nam ga je predhodno ponujal beg. Z drugimi besedami odvzeta nam je sladica, ki nam je nosila veliko radost.

 

Res je paradoksalno ampak vedeti morate, da imamo posel z mašino, ki se sama vključuje (podzavest) – na eni strani je strah in na drugi strani je zadovoljstvo od bega – in ta mašina vedno izbere zadovoljstvo bega, ter tako potrdi strah. Zato smo tako zelo prestrašeni prav vsega.

 
FORMULA STRAHU:
 
Dogodek            ( ki je nevtralni ampak sledi naša ocena dogodka)
Zato se vznemirimo       ( in reagiramo in začnemo iskati sredstva za beg)
BEG                  ( ki je uspešen in zato ponudi zadovoljstvo)
Zadovoljstvo        ( ki je nekaj pozitivnega zato formiramo pozitivno pogojenost)
Vse to ponavljamo ( zato postane pogojni refleks in tako ustvarjamo strah)
Strah                     ( ki postane navada, da se bojimo)
 
Se vam zdi logično?
 
 
 

VARJA
VARJINA SPOROČILA
KNJIGE
ČLANKI
PRIJAVA NA NOVICE




POVEZAVE

© Skrivnosti d.o.o. oblikovanje Nina Rupel
izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.
Kazalo strani