DOMOV

O meni

Gledam ljudem v oči, ko govorim z njimi; zastavljam si visoke cilje in sem predana temu, da jih dosežem; vsak drugi dan najdem 1 uro, da tečem po gozdu; želim si, da bi šla na plesni tečaj z dobrim plesalcem; v kino grem lahko tudi sama; skuham dobro, če se mi ljubi; knjiga ima vsa orodja s katerimi me vedno ujame; na vrtu gojim bolj polže kot pa zelenjavo, ampak ne po moji želji ali krivdi; rada sem sama; še bolj pa v družbi; srce je zame najpomembnejša funkcija uma; vse dam za 1 žlico smeha; neskončno imam rada obe, ki sem ju rodila; tipkovnica je moje najboljše razvedrilo; ustvarjanje z besedami najljubša alkimija; hoja v hrib najljubša zabava s prijatelji; rada se dotaknem ljudi z roko, ne samo z besedo; včasih me zadnja plat boli zaradi vseh zanimivih stvari, ki jih najdem na spletu; se rada ovijem v čipkasto perilo; lenobe ne bom nikoli spodila iz svojega življenja; prijateljica na 4 tacah s kratkim repom in žalostnim pogledom, pa me vedno spomni, da je ljubezen edina in najlepša stvar na svetu sploh, če se skregava katera od naju ima pravico ležati na najinemu skupnemu kavču.
 
Redko zmagam.
 
Obožujem DHEA-hormone mladosti; všeč mi je, ko sem v pomoč nekomu; hvaležna sem vsem ljudem na svetu, ki iščejo pot iz trpljenja in kar odkrijejo delijo; sem se vedno upirala; pa sem vseeno nežna; odkrila sem tantro; OSHO je mojster, ki mu bi bila silno rada podobna; ampak ne po zunanjosti, je imel predolgo brado; všeč mi je majhen in hiter avto; doma sem rada; pogrešam družino; Indija je moja Meka; hrana me ne tolaži več; zahtevam, da moj prah stresejo v morje; rada živim; kava je dobra; velikokrat se borim s seboj zato, ker hočem biti transparentna; sovražim pravila; pa tudi sebe, ko jih spoštujem; sprejela sem sosedovega mačka, čeprav mi je spodil vrabčke, ki so me neizmerno zabavali s svojimi vragolijami; rada sem v naravi; obožujem potovanja in raziskovanje; ne da se mi več pretvarjati da sem nekdo drug, kot sem v resnici; zato sem mnogim silno naporna; ampak to sprejemam.
 
Rada se imam.
 
Obožujem kruh, pa so mi ga vzeli; sem si ga vzela nazaj; opravljam najlepše delo na svetu; včasih sem pletla, kvačkala, šivala; kreacija je ena najbolj vrhunskih strasti; si že upam na konja; govorim rada; tišina mi je blizu in ljuba; včasih ne najdem skupne niti z ljudmi, pa bi rada; učim se; delujem na ljubezen; tam gor na hribu rada spijem šilce žganja; obožujem morje, njegov vonj in občutek, ki mi ga pusti pogled na njegovo širino; pustim toploti sonca da obarva mojo kožo; včasih sem bila zgoraj brez, zdaj pa mi je gravitacija vzela to možnost; obožujem ljudi ki me sprejemajo takšno, kot sem; ki ne pričakujejo od mene tega, kar si oni želijo;
 
Jaz sem.
 
Pa še nisem; velikokrat se presenetim; včasih sama sebe srečam zato, ker nenehno nekam drvim; ker nimam časa; iščem ljubezen svojega življenja; rada živim. Sem.

Sporočilo 9
Varjina Sporočila

Življenje je vedno nevarno, le smrt je varnost. Lahko ustvariš mavzolej iz svojih moralnih načel, prepričanj, idej, toda tako si mrtev, čeprav hkrati manj ranljiv. Smrt ni ranljiva. Nič se ne more zgoditi mrtvi osebi, osebi, ki nič ne čuti. Ni prihodnosti, ni možnosti za spremembe. Zadnja stvar se je taki osebi že zgodila – smrt – nič hujšega se ji ne more zgoditi. Pa ni mišljena smrt telesa, temveč duha. Želite biti bolj živi? Prav, odrecite se principom in morali, dovolite si biti pozorni, ranljivi, senzualni.
Principi nas vodijo, da nekaj naredimo ali pa ne naredimo. Niso del nas, pač pa so sposojeni, nekdo drug jih je vsadil v nas. Družba, religija, učitelj, mi pa smo jih posvojili in začeli slepo verjeti v njih, jim slediti. Če so vas naučili, da morate spoštovati sosede, kaj se zgodi, ko začutite sovraštvo do njih? Silite se biti ljubeči, prisiljena ljubezen pa ni prava, pač pa je licemerna, hinavska. Ni opojna, ne prevzame vas, še manj soseda. Tam je sovraštvo in trudi se biti prepoznano. Morala in principi pa so močnejši, zato se obsodite. Živeti tako je nemogoče in zato pretrgate stik z notranjim zavedanjem, postanete plastični. Kot robot brez življenja, strasti, užitkov.

In to je smrt najhujše vrste. To je samomor.

Recimo, ustvarim princip, da bom vedno govorila resnico in to postane navada. Zato ne bom pozorna, postala bo mehanična navada in ne bom mogla izrekati laži. Toda moja resnica je lahko živa le, če pride skozi zavedanje, resnica ni princip, je produkt tega, da sem pozorna.

To je tako, kot da bi vozila vlak. Tam so tirnice in ko vozim vlak lahko zaspim saj me ni strah, da bi napačno zavila. Vse se dogaja avtomatično po ustaljenih tirih brez napora. Življenje pa ni vlak, temveč je deroča reka. Nevarna, globoka, nepredvidljiva, neprestano spreminja tok in gladino vode, enkrat bistra, drugič motna. Življenje ni varno in ravno zato smo lahko živi.

Torej, ko odkrijete, da ste jezni, da sovražite, imate na voljo dva načina. Eden je, da jezo izrazite, drugi je, da jo potlačite. Če jo izrazite, bo postala veriga. Zato, ker na ta način  povzročite jezo v drugi osebi, in ta jo bo izrazila naprej, temu načinu ni konca. Lahko se nadaljuje leta. Drug način je, da jo zatrete in tako ustvarite rano v sebi. Ta način ustvarja trpljenje in težave, zatrta jeza namreč postane vulkan. Jeze sicer ne izražate, toda celo vaše bitje postane jezno. Nihče tega ne bo videl, toda cela vaša osebnost bo jezna. Zatrta jeza nas zastruplja in tudi če ljubite nekoga, je ob tem prisoten jezen del. Hranite se in obenem ste jezni, odprete vhodna vrata in jezni del bo ob vas.

Ne izražajte sovraštva in ne potlačite ga, noben od teh načinov ni dober. Naredite tretjo stvar. V trenutku se zavedajte, da prihaja jeza in to zavedanje bo spremenilo energijo jeze v nekaj drugega. Spremeni se v sočutje. Ko se zavedate vsakega počutja, in to samo opazujete in zaznavate brez, da bi kaj spreminjali ali pa imeli mnenje o tem, se vsako čustvo spremeni, spremeni kakovost in naravo. Nikoli več ni isto. Zakaj? Ko ste pozorni, ste nad dejstvi. Dejstva so nekje spodaj, v dolini in vi opazujete iz vrha. To ne pomeni, da se vzvišeno dvignete nad težavo, pač pa postanete priča. Niste poistoveteni, težavo opazujete pozorno, zavedate se, da težava ni del vas, ampak samo je. Torej, ko boste na vrhu pozorno opazovali težavo, se bo pojavila energija kot je jeza, sovraštvo, strah, žalost …, pa ne bo našla svojega cilja, prišla bo zraven ves, ne bo več vaš del, postali boste priča tej energiji v sebi.

In tako boste osvobojeni. Svobodni, široki, polni življenja.

In ne mrtvi.

 

 

VARJA
VARJINA SPOROČILA
KNJIGE
ČLANKI
PRIJAVA NA NOVICE




POVEZAVE

© Skrivnosti d.o.o. oblikovanje Nina Rupel
izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.
Kazalo strani