DOMOV

O meni

Gledam ljudem v oči, ko govorim z njimi; zastavljam si visoke cilje in sem predana temu, da jih dosežem; vsak drugi dan najdem 1 uro, da tečem po gozdu; želim si, da bi šla na plesni tečaj z dobrim plesalcem; v kino grem lahko tudi sama; skuham dobro, če se mi ljubi; knjiga ima vsa orodja s katerimi me vedno ujame; na vrtu gojim bolj polže kot pa zelenjavo, ampak ne po moji želji ali krivdi; rada sem sama; še bolj pa v družbi; srce je zame najpomembnejša funkcija uma; vse dam za 1 žlico smeha; neskončno imam rada obe, ki sem ju rodila; tipkovnica je moje najboljše razvedrilo; ustvarjanje z besedami najljubša alkimija; hoja v hrib najljubša zabava s prijatelji; rada se dotaknem ljudi z roko, ne samo z besedo; včasih me zadnja plat boli zaradi vseh zanimivih stvari, ki jih najdem na spletu; se rada ovijem v čipkasto perilo; lenobe ne bom nikoli spodila iz svojega življenja; prijateljica na 4 tacah s kratkim repom in žalostnim pogledom, pa me vedno spomni, da je ljubezen edina in najlepša stvar na svetu sploh, če se skregava katera od naju ima pravico ležati na najinemu skupnemu kavču.
 
Redko zmagam.
 
Obožujem DHEA-hormone mladosti; všeč mi je, ko sem v pomoč nekomu; hvaležna sem vsem ljudem na svetu, ki iščejo pot iz trpljenja in kar odkrijejo delijo; sem se vedno upirala; pa sem vseeno nežna; odkrila sem tantro; OSHO je mojster, ki mu bi bila silno rada podobna; ampak ne po zunanjosti, je imel predolgo brado; všeč mi je majhen in hiter avto; doma sem rada; pogrešam družino; Indija je moja Meka; hrana me ne tolaži več; zahtevam, da moj prah stresejo v morje; rada živim; kava je dobra; velikokrat se borim s seboj zato, ker hočem biti transparentna; sovražim pravila; pa tudi sebe, ko jih spoštujem; sprejela sem sosedovega mačka, čeprav mi je spodil vrabčke, ki so me neizmerno zabavali s svojimi vragolijami; rada sem v naravi; obožujem potovanja in raziskovanje; ne da se mi več pretvarjati da sem nekdo drug, kot sem v resnici; zato sem mnogim silno naporna; ampak to sprejemam.
 
Rada se imam.
 
Obožujem kruh, pa so mi ga vzeli; sem si ga vzela nazaj; opravljam najlepše delo na svetu; včasih sem pletla, kvačkala, šivala; kreacija je ena najbolj vrhunskih strasti; si že upam na konja; govorim rada; tišina mi je blizu in ljuba; včasih ne najdem skupne niti z ljudmi, pa bi rada; učim se; delujem na ljubezen; tam gor na hribu rada spijem šilce žganja; obožujem morje, njegov vonj in občutek, ki mi ga pusti pogled na njegovo širino; pustim toploti sonca da obarva mojo kožo; včasih sem bila zgoraj brez, zdaj pa mi je gravitacija vzela to možnost; obožujem ljudi ki me sprejemajo takšno, kot sem; ki ne pričakujejo od mene tega, kar si oni želijo;
 
Jaz sem.
 
Pa še nisem; velikokrat se presenetim; včasih sama sebe srečam zato, ker nenehno nekam drvim; ker nimam časa; iščem ljubezen svojega življenja; rada živim. Sem.

Sporočilo 8
Varjina Sporočila

 


ZADOVOLJEVATI POTREBE DRUGIH



Takoj, ko je otrok star leto, se vrže v politiko. Postane politik. Preučuje starše in se ravna po njihovemu odzivu. Po tem, kaj je staršem všeč in kaj ne, kaj odobravajo in kaj ne, kaj dopuščajo in kaj ne. Otrok se ne zaveda sebe, neprestano preži na reakcije staršev in se vede v skladu s tem, da bo dobil ljubezen. Samo to je pomembno. Problem pa je, da otrok navzven ravna drugače, kot navznoter čuti. Ker se prilagaja zunanjemu, zanika notranje. Zato začuti v sebi konflikt, zazna notranjo napetost in nezadovoljstvo, ker pa je tako težko živeti, pretrga stik s tem, preneha čutiti. Zatre sleherni čustven odziv. Tako zraste in se ne zaveda procesa, ki se v njemu nenehno odvija. Ni v stiku s seboj, ne zaveda se kakovosti svojega mišljenja in čutenja.  Ne zaveda se, da pogosto razmišlja, čustvuje in ravna negativno. Leta življenja na ta način, mu slej ko prej v naročje pripelje cel kup težav in zelo težkih preizkušenj.

In potem se sprašuje, zakaj tako, zakaj mora trpeti, nič ne razume.

 


Je tudi vaše počutje odvisno od tega, kako z vami ravnajo bližnji, sosedi, prijatelji, sodelavci, šefi? Ste odvisni od tega, če jim greste na živce, vam težijo, ne cenijo, zahtevajo preveč, manipulirajo z vami, vas sodijo?

Vaša odvisnost od njihove reakcije bo prenehala v trenutku, ko boste prenehali zadovoljevati potrebe drugih. Ravnati tako, kot je njim všeč. Mar ne prepoznate, da ob tem trpite, saj vas ni, ne obstajate. Nenazadnje vam zaradi tega gredo na živce tudi oni.

Torej, srečate nekoga prvič, začnete ga opazovati in takoj vam je jasno, kaj mu je všeč in kaj mu ni in se že začnete prilagajati. Oblikujete se, kot da bi iz mehke gline oblikovali kameleona. Oblikujete se pričakovanju in potrebam tega človeka. Tako izginete, ni vas, ne obstajate. In ko na začetku poznanstva to naredite, se počutite dobro zato, ker se je med vama spletla komunikacija in dobili ste to, kar neprestano iščete - ljubezen - ki je lahko v obliki prijateljstva, naklonjenosti, prepoznanja, sprejetja. Z nadaljevanjem odnosa na ta način, pa se prilagajate vedno težje, ker vam gredo stvari pri človeku na živce in jih ne odobravate in cenite, vi ste pač drugačni. Ves ta proces poteka nezavedno zato se ne zavedate tudi začetnega prilagajanja, pač pa imate v spominu samo trenutno nezadovoljstvo. Zaradi tega čutite občutek krivde in ker je krivda težka energija iščete uravnavo, to dosežete s tem, da človeka obsodite. In začne se drama.

PRAVI JAZ IN MASKE

Vsi naši obrazi so lažni, zato ne poznamo pravega sebe, ne poznamo se in veliko truda je potrebnega, da najdemo avtentičnost. Temu, da nismo avtentični, da ne pokažemo kaj mislimo in čutimo, rečemo maske. Maske si nadenemo, ko se skrivamo pred zunanjim svetom, saj menimo, da nismo dovolj dobri. Davno smo sklenili, da smo tako bolj varni, da je bolje za nas. Ker smo si nadeli eno masko, pa drugo, pa tretjo danes ne vemo kdo v resnici smo. Mislimo da smo, drugi pa nas vidijo, zaznajo in občutijo čisto drugače. Oni včasih vidijo za masko.

In ne iščite pravega med temi obrazi, kajti vsi ti obrazi so neuporabni, vsakega ste si nadeli zato, da bi ugodili drugim in ne sebi. In najgloblje razočaranje je, ko ugotoviš, da so vsi tvoji obrazi lažni in zato ustvariš nov obraz in misliš, da je pravi. Velikokrat se to zgodi v duhovnosti. Oseba hodi v službo ima družino, hišo, avto, ugotovi, da jo to ne zadovoljuje, vse skupaj spusti iz rok in se posveti duhovnosti. Začne razmišljati in delovati na nov način. S tem ni ustvarila pravega obraza, ampak novega lažnega. Pravi obraz ni nekaj, kar se doseže. Lažne obraze smo dosegli, pravega se odkrije in ne ustvari. Kajti pravi že je, obstaja. ,

Ne potrebujemo se truditi, da bi ga dosegli. Pozornost je način, s katerim odvržemo maske. Zato pa je toliko upora pri tem, de bi bili brez misli, kajti brez misli, torej samo popolnoma pozorni, ne morete ustvariti mask. V stanju pozornosti brez misli boste pravi vi, kajti samo misel je tista, ki nas ustvarja lažne. Če ni misli, ni maske, zato bodite pozorni na vaš miselni proces. Toda ne se boriti in ne ga zatirati. Samo bodite pozorni, misli so kot oblaki na nebu, in vi se jih ogledujete brez sodb, kritike, niti niste za, niti niste proti. Če ste proti, se boste borili, in ta borba bo ustvarila nov miselni proces, če boste za, boste izginili, ne bo vas več, zato ne bodite za in ne bodite proti, dovolite, da se misli premikajo, dovolite jim naj delajo, kar delajo, bodite v globokem opuščanju in samo kot priča. Kar koli gre mimo, bodite priča. Ne soditi, ne izjavljati: to je dobro, to je slabo. Če pride lepa misel ne recite o čudovito, kajti v trenutku, ko to izjavite, se identificirate s tem, in sodelujete v miselnem procesu, postane eno z njim. Pomagate mu, dajete mu energijo, hranite ga in če ga hranite, ne bo mogel odpasti. In če rečete misli oh, grozna si, ustvarite nov miselni proces. Ta proces vam bo vzel veliko časa, ker je vaš um napolnjen s pojmi in v trenutku, ko kaj vidimo, že obsodimo, ne počakamo niti hip, vidimo cvet in v trenutku rečemo, kako je lep, v trenutku opazovanja že pride interpretacija. Zato moramo biti neprenehoma v zavedanju, da bi lahko odvrgli ta mehanični način sodb ki je: grdo, slabo, ni prav, je prav … Te sodbe so tako globoko usidrane v nas, da ni nič kar bi samo preprosto videli, takoj vstopi um in postane interpretacija. Zato ne interpretirajte samo glejte, sedite, sprostite telo, zaprite oči in dovolite mislim, da se premikajo.

 

 

 

VARJA
VARJINA SPOROČILA
KNJIGE
ČLANKI
PRIJAVA NA NOVICE




POVEZAVE

© Skrivnosti d.o.o. oblikovanje Nina Rupel
izdelava spletne strani Tomyco d.o.o.
Kazalo strani